Evropa ima dovolj: najstrožji načrt za izgone doslej, a šele leta 2027 ali 2028
Zgodil se je zgodovinski preobrat v Evropskem parlamentu: desnica je v Bruslju prebila blokado in z dvotretjinsko podporo izglasovala vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU, dvoletna pridržanja in brezkompromisne deportacije. Era »odprtih vrat« se očitno končuje.
Preobrat v desno in velik poraz levice v EU parlamentu
V bruseljskih dvoranah se je danes zgodil tektonski politični premik, ki bo morda za vedno spremenil migracijsko politiko stare celine. Evropski parlament je s 389 glasovi za in 206 proti potrdil pogajalsko izhodišče za novo, strožjo Uredbo o vračanju. Gre za najostrejšo zakonodajo na področju migracij v zgodovini Unije, ki v ospredje postavlja suverenost držav in varnost državljanov. A boja desnice še zdaleč ni konec, to je šele začetek, ki bo trajal veliko časa, morda celo predolgo, glede na globalno krizo in vojno na Bližnjem vzhodu in novega možnega navala beguncev.
Nova politična realnost in konec prevlade levice?
Politični preobrat: Največja skupina Evropska ljudska stranka (EPP) je glasovala skupaj s konservativnimi in nacionalnimi silami (ECR, Patrioti za Evropo, ESN). Levica, Zeleni in večina Socialistov so ostali v manjšini.
Največje presenečenje glasovanja ni le vsebina zakona, temveč nova politična matematika. Dosedanja »velika koalicija« (EPP, Socialisti in Renew) je razpadla. Evropska ljudska stranka (EPP) se je v ključnem trenutku pridružila desnim in konservativnim skupinam (ECR, Patrioti za Evropo in ESN). Levica, Zeleni in del liberalcev so ostali v manjšini, besni zaradi dejstva, da se je v parlamentu končno oblikovala »desna trdnjava«, ki ne pristaja več na diktat nevladnih organizacij. Sporočilo je jasno: evropski volivci so na zadnjih volitvah zahtevali red in danes so ga dobili.
Ključni stebri novega načrta za izgon
Nova pravila so zasnovana tako, da zaprejo vse pravne luknje, ki so jih ilegalni migranti doslej s pridom izkoriščali:
- Centri za vračanje (Return Hubs) zunaj EU: Migranti, ki jim bo prošnja za azil zavrnjena, ne bodo več prosto hodili po evropskih ulicah. Prepeljani bodo v centre v tretjih državah (zunaj meja EU), kjer bodo čakali na deportacijo v domovino.
- Pridržanje do 24 mesecev: Za tiste, ki ne sodelujejo pri ugotavljanju identitete ali predstavljajo tveganje za pobeg, se obdobje pridržanja podaljšuje na dve leti.
- Vzajemno priznavanje izgonov: Odločba o izgonu, izdana v eni državi (npr. v Sloveniji), bo avtomatsko in takoj veljala v celotni EU. Konec je »turizma« med državami članicami v iskanju najbolj popustljivega sistema.
- Deportacije v »varne tretje države«: EU bo lahko migrante vračala v države, ki so označene kot varne, tudi če migrant tam nikoli prej ni živel, a ima država z EU sklenjen sporazum.
Čeprav je današnje glasovanje prelomno, je treba poudariti, da postopek uvajanja sprememb še zdaleč ni končan.
Pogajanja s Svetom EU
Današnje glasovanje je parlamentu dalo mandat za pogajanja z vladami držav članic (Svet EU). Ta pogajanja se bodo začela takoj, pričakuje pa se, da bodo trajala vsaj do jeseni 2026. Ker so države članice običajno še bolj naklonjene strožjim ukrepom kot Parlament, večjih zastojev ni pričakovati.
Časovnica
- Danes: Potrjen pogajalski mandat v Evropskem parlamentu.
- Pomlad – Jesen 2026: Pogajanja s Svetom EU (državami članicami) – usklajevanje končnega besedila.
- Konec leta 2026 (predvideno): Končni sprejem zakona.
- Leto 2027: Obdobje prilagoditve (implementacija) – države članice pripravljajo infrastrukturo in zakonodajo.
- Leto 2028 +: Začetek polnega izvajanja na terenu (vzpostavitev centrov zunaj EU).
Logistika in infrastruktura
Tudi ko bo zakon končno sprejet (predvidoma konec leta 2026), bo sledilo obdobje implementacije. Vzpostavitev centrov za vračanje v afriških ali balkanskih državah zahteva kompleksna diplomatska pogajanja in finančna sredstva, ki bodo merjena v milijonih evrov.
Realistično je pričakovati, da bodo prvi migranti v nove centre zunaj meja EU prepeljani v letu 2027 ali 2028. Do takrat bodo morali pravni strokovnjaki EU premagati tudi pričakovane pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice.
Zgolj psihološka zmaga ali jasen signal, ki obeta spremembe
Kljub temu, da pot do dokončne uveljavitve zakona ne bo kratka, je današnji dan zgodovinski. Gre za psihološko prelomnico. Evropa ni več »odprta samopostrežna trgovina« za ilegalne migrante in tihotapce ljudi. Z novo politično večino se je začela era vračanja, ki bo prioriteto namenila varnosti lastnih državljanov in spoštovanju pravnega reda.
VICTORY!
— Dominik Tarczyński MEP (@D_Tarczynski) March 26, 2026
The European Parliament has voted in favor of progressing a stricter legal framework for the deportation of illegal migrants!
Be Like Poland! 👌 pic.twitter.com/tNQ2KVAZPo
Dolga pot do izvajanju in dolgotrajni postopki?
To, kar se je zgodilo v Evropskem parlamentu, še ni veljavna uredba, ki bi jo lahko začeli izvajati že jutri. Gre zgolj za potrditev pogajalskega mandata. V Evropski uniji zakonodajni postopek deluje kot »trikotnik«. Da bi pravilo postalo veljavna uredba EU, se morajo o njej dogovoriti tri institucije v EU:
- Evropska komisija, ki pripravi predlog (to je že bilo storjeno);
- Evropski parlament, ki je danes sprejel stališče, (tudi to je storjeno);
- Svet EU, pri čemer vsaka od držav članic ima svoje stališče, običajno so države še strožje od parlamenta.
Ne, dialog, potreben bo trilog
Zdaj se začnejo t. i. trilogi – to so zaprta pogajanja med parlamentom in Svetom EU. Ker so nacionalne vlade (Svet) pod velikim pritiskom domačih volivcev, bodo verjetno hitro našle skupni jezik s to novo desno večino v parlamentu. Vendar pa pogajanja običajno trajajo od 3 do 9 mesecev.
Ko se uskladijo, morata obe instituciji še enkrat glasovati o popolnoma enakem besedilu. Šele takrat lahko postane »uredba« uradni del zakonodaje EU, to bo po vsej verjetnosti šele leta 2027 ali 2028. »Trilogi«, pogajanja s Svetom EU) se bodo verjetno začeli v naslednjih tednih pod trenutnim predsedstvom.
🚨BREAKING:
— Based Hungary 🇭🇺 (@HungaryBased) December 17, 2025
🇪🇸 Spanish Jorge Buxadé ANNOUNCES the Biggest Deportation Plan Ever in Europe:
"Massive illegal and Uncontrolled Immigration is a Crime and a Threat to the Survival of Europe." pic.twitter.com/8cV6Hf63HO
7 komentarjev
Andrej Muren
Če je desnica v EU končno zabeležila manjši uspeh, to ne velja za Slovenijo, kjer je bila na volitvah spet poražena. Kdo nam jamči, da se ne bo "prekanaliziralo" precej migrantov naravnost k nam, saj golobja koalicija nujno potrebuje nove volilce?
Jože Kurinčič
"Pred 85 leti so okupatorji izvajali deportacije domacinov, Slovencev iz njihovih domov, ognjisc." - In od tedaj naprej ima beseda deportacija določen pomen. Poleg osnovnega pomena "prisilna preselitev" nosi tudi asociacijo na neki konkreten zgodovinski dogodek, če nam je to všeč ali ne. Iz tega razloga tudi npr. beseda "vsepožig" ne more nikoli priklicati iste vsebine kot holokavst. Poleg denominacije je pomembna tudi konotacija.
Kaže, da posebno nekateri naši desni politiki tega ne razumejo oz. imajo zelo slab posluh za jezikovne nianse. Vsaj upam, da gre le za to, ne pa za kaj bolj usodnega.
Andrej Muren
V jezikovne finese se ne bi spuščal, a ileganih migrantov se je treba znebiti tako ali drugače. Lahko jih ustavimo že na meji, če pa pridejo skozi in se jih ujame kasneje, jih je treba spoditi iz države. Tu v nobenem primeru ne smejo ostati, še manj pa, da bi celo kaj plačevali zanje.
Jože Kurinčič
"Vračanje", "izgon" ali "deportacije" - to je tu vprašanje. Na videz gre za isto stvar, a ne gre. Evropa se ni odločila za "deportacije". Vsaj ne v tistem pomenu, ki ga ima ta beseda v slovenskem besednem korpusu. Beseda je namreč obremenjena z okupatorskimi deportacijami Slovencev in kdor uporablja besedo danes, ali ne pozna zgodovine ali pa ima podobno pamet kot tisti, ki so deportacije izvajali pred 85 leti.
Igor Ferluga
Deportacija je samo tujka iz latinscine in pomeni prav izgon. Ali prisilna preselitev. Pred 85 leti so okupatorji izvajali deportacije domacinov, Slovencev iz njihovih domov, ognjisc. Po koncani vojni so nove komunisticne oblasti tudi izvajale deportacije prebivalstva nemskega rodu, nekatere so prej zbirale v koncentracijskih taboriscih, podobnih, vcasih celo hujsih ( z visjo stopnjo smrtnosti, npr Šterntal) od fasisticnih in nacisticnih. Evropskih parlament je, ce vam je vsec ali ne, podprl prav deportacije oz izgon ilegalnih migrantov. Tistih prislekov, ki so prispeli ilegalno na teritorij EU in nimajo legalnih pravic oz upravičenj, da bi tu nadalje bivali. Ne vem, v cem je problem? Samo v neki zgodovinski asociaciji in primerjanju neprimerljivega? Ce so begunci, so upraviceni do pomoci, ne le moralno, tudi legalno. Ce bi se zeleli, ceprav niso begunci, priseliti v Evropo, naj zaprosijo za dovoljenje. In bodo o tem presodili, ali da ali ne Evropejci oz v Sloveniji Slovenci, saj je to nas dom in nasa pravica o tem odločiti. Kriminalcev, radikalnih islamistov ali izkoriscevalcev bogatih socialnih fondov Evrope pa verjetno upraviceno ne zelimo mnozicno v svojem domu.
Igor Ferluga
Dobro in pravilno in koncno. A obstaja se veliko lukenj, kako se ilegalni migranti lahko izmuznejo zakonu pravice. Najbolj široko uporabna v Sloveniji je zaprositev za azil. Postopek se vsaj v Sloveniji vlece v neskoncnost, kontrole nad prosilcem v tem času prakticno nobene. To je glavni vir kaosa z migranti v Sloveniji, ki ga evropski parlament ni naslovil.
Andrej Muren
To bi morala sicer reševati vsaka država zase. Slovenija seveda tega ne počne, saj golobji režim podpira ilegalne migracije.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.