Slovenija januarja z drugim največjim padcem prodaje na drobno v EU

Po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada je bila prodaja na drobno v evrskem območju na začetku letošnjega leta relativno stabilna, vendar z opaznimi razlikami med posameznimi državami. Medtem ko je večina držav zabeležila rast, je bila Slovenija med redkimi, kjer se je obseg prodaje zmanjšal.

V evrskem območju rahla mesečna upočasnitev, a letna rast

Eurostat poroča, da se je prodaja na drobno v evrskem območju januarja v primerjavi z decembrom rahlo znižala. Mesečni padec je znašal 0,1 odstotka. Kljub temu pa primerjava z enakim obdobjem lani kaže bolj pozitivno sliko.

Na medletni ravni je namreč prodaja na drobno v državah evrskega območja zrasla za dva odstotka. To pomeni, da se potrošnja v evropskem prostoru postopoma krepi, čeprav tempo rasti ni enakomeren.

Največji prispevek k rasti je imela prodaja neživilskih izdelkov, ki se je povečala za 2,4 odstotka. V to skupino spadajo izdelki, kot so oblačila, elektronika, pohištvo in drugi trajnejši potrošniški izdelki.

Prodaja goriv je medletno narasla za 0,7 odstotka. Prav tako se je povečala prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov, ki je bila za 1,4 odstotka višja kot januarja lani.

Slovenija med državami z negativnim trendom

Slovenija je bila med državami, kjer se je prodaja na drobno januarja zmanjšala tako na mesečni kot na letni ravni.

V primerjavi z decembrom se je obseg prodaje zmanjšal za 1,9 odstotka. Še bolj pa izstopa podatek o medletni primerjavi.

Realni prihodki od prodaje na drobno so bili januarja letos za 1,5 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Po tem kazalniku je bila Slovenija druga država z največjim padcem.

Največji medletni padec je sicer zabeležila Slovaška, kjer se je prodaja zmanjšala za 3,1 odstotka.

Največji vpliv imela prodaja goriv

Podrobnejši podatki slovenskega statističnega urada kažejo, da je k padcu v Sloveniji največ prispeval segment prodaje motornih goriv.

Prihodki od prodaje goriv so bili medletno nižji za 9,2 odstotka. Pomemben razlog za takšen rezultat je padec cen goriv v primerjavi z lanskim letom.

Januarja lani je liter dizla stal 1,619 evra, letos januarja pa 1,441 evra. Tudi cena 95-oktanskega bencina se je znižala – z 1,550 evra na liter lani na 1,411 evra letos.

Ker statistika pri izračunu realnih prihodkov upošteva tudi cenovne spremembe, nižje cene neposredno vplivajo na nižjo vrednost prodaje v tem segmentu.

Razlike med posameznimi vrstami trgovine

Podatki kažejo tudi različno gibanje v posameznih trgovinskih dejavnostih.

Pri trgovini z živili so se realni prihodki medletno zmanjšali za 1,4 odstotka. Po drugi strani pa je bila slika nekoliko bolj pozitivna pri prodaji neživilskih izdelkov.

V tem segmentu so se prihodki povečali za 1,1 odstotka, kar pomeni, da je povpraševanje po teh izdelkih nekoliko naraslo, vendar to ni bilo dovolj, da bi nadomestilo padec v drugih segmentih.

Velike razlike med državami EU

Eurostat je podatke o gibanju prodaje na drobno za januar objavil za 24 držav članic Evropske unije. Podatki za Romunijo še niso na voljo, medtem ko so podatki za Češko in Grčijo za zdaj še zaupni.

Med državami so razlike zelo velike. Največjo rast prodaje na drobno je januarja zabeležil Luksemburg, kjer se je prodaja povečala za kar 24,7 odstotka.

Na drugem mestu je Litva z 9,3-odstotno rastjo, sledil pa ji je Ciper, kjer je bila rast 7,6-odstotna.

Zakaj Luksemburg pogosto izstopa

Tako visoka rast v Luksemburgu je deloma posledica posebnosti njegovega gospodarstva. Gre za majhno državo, kjer lahko že relativno majhne spremembe v prodaji povzročijo zelo velike odstotne skoke.

Poleg tega imajo pomemben vpliv tudi čezmejni nakupi. Veliko kupcev prihaja v Luksemburg iz sosednjih držav, kot so Belgija, Nemčija in Francija.

Ti kupci pogosto prihajajo po gorivo, alkohol in tobak, pa tudi po nekatere druge izdelke, ki so tam cenovno ugodnejši.

Podrobnejši podatki za januar kažejo, da se je prodaja pogonskih goriv v Luksemburgu povečala za 12,8 odstotka. Še večja rast je bila zabeležena pri prodaji neživilskega blaga brez goriv, kjer je prodaja narasla za 35,2 odstotka.

Prodaja hrane, alkohola in tobaka pa je bila medletno višja za 5,1 odstotka.

Le dve državi z medletnim padcem

Čeprav so bile razlike med državami velike, večina članic Evropske unije januarja ni zabeležila padca prodaje na drobno.

Izjema sta bili predvsem Slovaška in Slovenija, ki sta bili edini državi z negativnim medletnim rezultatom.

Kot poudarjajo podatki Eurostata in slovenskega statističnega urada, se potrošnja v EU sicer postopoma krepi, vendar gospodarska dinamika med državami še vedno ostaja precej različna.

Pomen za slovensko gospodarstvo

Podatki o padcu prodaje na drobno lahko kažejo na nekoliko zadržano potrošnjo slovenskih gospodinjstev na začetku leta. Del padca je sicer povezan s cenami goriv, vendar statistika kaže tudi na rahlo zmanjšanje prodaje v nekaterih drugih segmentih trgovine.

Po oceni statistikov je pri interpretaciji teh podatkov pomembno upoštevati širše gospodarske razmere in cenovna gibanja. Kot poudarja Statistični urad Republike Slovenije, realni prihodki v trgovini na drobno poleg količine prodaje odražajo tudi spremembe cen posameznih izdelkov, kar lahko pomembno vpliva na skupne rezultate v posameznih mesecih.