Evropski parlament je posvojil razstavo, ki jo je črtalo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko iz Levice

POSLUŠAJ ČLANEK

Razstavo Pod Macesnovo gorico – Slovenski Katin, ki jo je slovenska oblast skušala cenzurirati, so danes slovesno odprli v Evropskem parlamentu. A tudi tukaj ni šlo brez zapletov, saj sta bila tik pred odprtjem cenzurirana dva panoja.

Razstavo, ki prikazuje podrobnosti o žrtvah iz istoimenskega brezna v Kočevskem rogu, si je ogledala tudi predsednica Evropskega parlamenta, ki se je ob tem vprašala, kako to, da se Slovenci s tem vprašanjem soočamo šele tako pozno. Žrtve ene najhujših državljanskih vojn 20. stoletja so tako dobile mesto v evropski zavesti. Dolgo pričakovana razstava je po spletu naključij tako tudi nadaljevanje peticije dr. Mitje Ferenca, ki jo je Evropski parlament sprejel februarja.

Razstavo Ljubljana zavrnila, Bruselj sprejel

Razstava, ki jo je Ministrstvo za kulturo črtalo iz programa Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije kot vsebinsko in strokovno neprimerno, je posvojil Evropski parlament, kjer je ta teden na voljo za ogled. Danes je potekala tudi njena slovesna otvoritev.

Evropski poslanci in obiskovalci parlamenta si tako lahko ogledajo podrobnosti glede izkopa 3.450 žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico ter usodo njihovih žrtev. Med prvimi sta si jo je danes ogledala tudi predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Slednja je avtorja razstave dr. Jožeta Dežmana ob ogledu presenečeno vprašala, kako je mogoče, da smo v Sloveniji te žrtve izkopali šele leta 2022.

dr. Jože Dežman, Roberta Metsola in Romana Tomc pri ogledu razstave, Foto: Peter Merše

Tudi če uideš sodbi pravice, ne uideš sodbi resnice

Razstavo je otvorila evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi med odgovornimi za to, da je razstava sploh prišla na Evropski parket. Čeprav je bila načrtovana že nekaj časa, je zaradi epidemije in posledičnega zaprtja institucij prišlo tudi do zamikov pri aktivnostih, kot so razstave, tako da po spletu okoliščin razstava odlično sovpada s peticijo, ki jo je pred dvema mesecema, prav tako na predlog Tomčeve, sprejel Evropski parlament. Odprtja so se udeležili še preostali slovenski poslanci iz Evropske ljudske stranke Milan Zver, Franc Bogovič in Ljudmila Novak.

Ob odprtju je Tomčeva poudarila, da gre za priložnost, »da so glasovi žrtev in njihovih družin slišani v instituciji, ki je steber demokracije in varuh človekovih pravic«. Evropski parlament je sicer komunizem kot tiranski režim že obsodil, »a med Slovenci grozote komunizma režejo še posebej globoko,« opozarja Tomčeva in doda, da »mnogi še vedno čakajo pošten zaključek, mnogi ljudje pa še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi svojci«. Opozorila je še, da v Sloveniji nekateri še vedno slavijo komunizem in njegove simbole ter zanikajo pravico do groba.

Avtor razstave Dežman je ob odprtju poudaril, da je ta razstava dejanje upora proti titofilnim konservativcem, ki skušajo preprečiti razpad tabujev laži in mitomanije titoizma in še vedno cenzurirajo to obdobje zgodovine. »Mislili so, da bodo lahko okrog prinesli zgodovino,« pove Dežman, a doda, da tudi »če uideš sodbi pravice, ne uideš sodbi resnice«.

Ob tem opozori na dejanja aktualne slovenske oblasti, ki je »dala z državnimi častmi pokopati načelnika komunistične tajne politične policije, ministrica za kulturo je slavila ustanovitev stalinistične Komunistične partije Slovenije, Vlada RS je ukinila dan spomina na žrtve komunizma in Muzej slovenske osamosvojitve«. Izpostavi tudi podporo Zoranu Jankoviću, ki preprečuje pokop nedolžnih žrtev, ter dejstvo, da je država v neskladju sama s sabo, saj preprečuje prikaz rezultatov raziskovanja, za katerega je namenila 2 milijona evrov (celoten postopek izkopa in raziskave žrtev).

Njegova razstava tako razkriva najbolj varovano skrivnost komunistične Jugoslavije. Nikjer drugje namreč niso deset let po zločinu dodatno razstrelili 3.000 kubičnih metrov skalovja kot prav pod Macesnovo gorico, da bi prikrili zločin.

Dežman: Renesansa spomina na to obdobje šele prihaja

Razstava je poimenovana tudi Slovenski Katin po Katinskem gozdu, kjer je sovjetska rdeča armada pobijala Poljake. Med narodi nekdanje Jugoslavije je namreč število žrtev med drugo svetovno vojno v odstotkih primerljivo z najhujšimi državljanskimi vojnami, kot sta španska in ameriška, zločini iz tega časa pa so najhujši zločini v zgodovini teh narodov. Za primerjavo, zgolj žrtve brezna pod Macesnovo gorico v narodu predstavljajo enak delež prebivalstva, kot če bi pobili 80.000 Poljakov, opozori Dežman.

Vseh žrtev med državljansko vojno je bilo samo v Sloveniji približno 30.000 oz. 2 % prebivalstva, za 80 % izmed njih so odgovorni komunisti. V svojem govoru je še dodal, da komunizem vendarle izgublja. Ustavno sodišče je preprečilo poimenovanje Titove ceste, za Danila Türka pa je označitev žrtev iz Barbara rova za drugorazredno temo pomenila konec politične kariere.

V izjavi za Domovino je dr. Dežman poudaril še, da je ta tema tudi za Evropo še vedno zanimiva, saj se tudi drugi narodi soočajo s podobnimi težavami. Španija je po njegovi oceni v podobni fazi kot Slovenija, Grčija si pred svojo državljansko vojno še vedno zatiska oči. »Mi imamo znanstveno divizijo, ki temu projektu zagotavlja zdravo pamet. Ni treba, da nas zanaša v verske kategorije. Ljudem, ki resnice nočejo videti, pa lahko rečemo samo, da to obžalujemo in da je njihova vera napačna.«

Glede na izkušnjo prve svetovne vojne, kjer smo ob njeni stoti obletnici doživeli pravo renesanso spomina na to obdobje, Dežman pričakuje nekaj podobnega tudi ob stoti obletnici druge svetovne vojne.

Ni šlo povsem brez cenzure

Kljub temu da je Evropski parlament sprejel peticijo in še vedno čaka pojasnila slovenske vlade glede ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, pa povsem brez cenzure ni šlo. Po postavitvi so morali avtorji odstraniti dva panoja s fotografijo kosti in pokopa žrtev iz Barbara rova ter z opisom dejanj aktualne oblasti v nasprotju z evropskimi vrednotami.

Celotna razstava je sicer v slovenščini na voljo za ogled tudi v Zavodu sv. Stanislava in vključuje tudi v Evropi cenzurirane panoje.

Panoja, ki so ju morali odstraniti iz razstave, Foto: Peter Merše

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

zamišljenost, prepad, otrok
Čokolinčki
21. 5. 2024 ob 6:10