Evropski poslanci so sporazum EU–Mercosur poslali v presojo sodišču EU

Napotitev na Sodišče EU začasno ustavlja postopek potrjevanja sporazuma Mercosur v Evropskem parlamentu. Sodišče EU bo presojalo, ali je sporazum skladen s pogodbami EU, zlasti glede razdelitve na trgovinski in politični del ter vprašanja. Vprašanje je tudi, ali je Evropska komisija pri tem obšla parlamente držav članic. Odločitev lahko traja tudi več kot eno leto, v tem času pa bo odobritev sporazuma zamrznjena. 

Evropski parlament je izglasoval, da trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem pošlje v presojo Sodišču Evropske unije, kar lahko tudi prepreči njegovo dokončno potrditev. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je trgovinski sporazum z zunanjimi ministri držav Mercosur podpisal v soboto. Kot je bilo pričakovati, je bilo glasovanje v evropskem parlamentu tesno: 334 poslancev je glasovalo za napotitev, 324 jih je bilo proti, 11 pa se jih je vzdržalo. Evropski poslanci, ki so predlagali napotitev na sodišče, menijo, da je bila razdelitev sporazuma, pri kateri bi o trgovinskem delu odločala le Svet EU in Evropski parlament, taktika Evropske komisije, s katero je želela preprečiti, da bi nacionalni parlamenti držav članic imeli besedo pri sporazumu. Po njihovi oceni bi sodišče to lahko imeli za nezakonito. Kot poročajo mediji, bi se Evropska komisija sicer lahko odločila, da se začasni trgovinski sporazum uporablja že pred potrditvijo v parlamentu. 

Reuters poroča, da je govorec Evropske komisije dejal, da Komisija obžaluje odločitev Parlamenta. Komisija je izpostavila, da v sporazumu obstajajo močne varovalke, da se prepreči nenadzorovan vstop uvoženih proizvodov v občutljive sektorje in da je sporazum pomemben za evropske interese. Predsednica Evropske komisije je poudarila, da sporazum prinaša koristi celotni EU ter podpira evropsko blaginjo in varnost.

»Na prvo mesto postavljamo zaščito slovenskega kmeta in varnost hrane. Zavedamo se pozitivnih učinkov trgovinskih sporazumov. Vendar sta varna hrana in kmetijstvo za nas strateškega pomena,« pa je pred glasovanjem dejala evropska poslanka Romana Tomc (EPP). Za je glasoval tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič (Zeleni), ki meni da je potrebno preveriti določbe sporazuma - saj se po mnenju številnih ne zaščiti dovolj interesov EU pred morebitnimi tožbami.

Sporazum, ki je bil podpisan 17. januarja v Paragvaju, naj bi vzpostavil območje proste trgovine z več kot 700 milijoni prebivalcev. Po Evropi kmetje sporazumu nasprotujejo, nasprotuje mu tudi več držav - npr. Francija in Poljska. Predvsem jih skrbi, da bi evropski trg preplavila cenejša in manj kakovostna hrana iz Južne Amerike. Tam namreč ne veljajo določene prepovedi, ki veljajo v EU - kar kaže na dvojna merila Evropske komisije. Evropskih kmetom prepovedujejo uporabo določenih snovi, da se jih na trgovske police pripelje z uvozom, pa očitno ni sporno. Zagovorniki sporazum vidijo kot veliko priložnost za evropsko industrijo in kot način za krepitev geostrateškega položaja EU, zlasti v času stalnih trenj z Združenimi državami. Vendar pa mnogi ekonomisti opozarjajo, da bi sporazum Evropi prinesel prednosti 25 let nazaj, ko so ga zasnovali. Danes so razmere bistveno drugačne, južnoameriškim državam pa je prav gotovo bližji in cenejši npr. kitajski trg. O tem smo pisali tudi v tedniku.

Že dan pred glasovanjem so v Strasbourgu potekali množični protesti, na katerih je več tisoč kmetov s traktorji obkolilo Evropski parlament. Po nekaterih ocenah naj bi se zbralo nekaj manj kot 5 tisoč protestnikov, med njimi kmetje iz Francije, Italije, Belgije in Poljske, ki so se organizirali, da bi izrazili nasprotovanje trgovinskemu sporazumu. Organizatorji, predvsem francoski kmetijski sindikat FNSEA, so ponovno opozorili, da sporazum sproža strah pred cenenimi uvoženimi proizvodi z nižjimi standardi, ki bi lahko preplavili evropski trg.

Protestniki so evropske poslance tudi pozvali, da naj Sodišče EU sporazum pregleda in preveri njegovo skladnost z zakonodajo EU. Na protestu so se pojavljali plakati in vzkliki proti vodstvu EU, vključno s pozivi, naj gre predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen domov. Zaradi protesta so bile nekatere ceste neprehodne, v Strasbourgu je bilo kar nekaj prometnih nevšečnosti. Večjih incidentov ni bilo, so pa po poročanju tujih medijev policisti uporabili tudi solzivec. Po več dnevih mobilizacije kmetijskih organizacij po vsej Evropi so sicer ti protesti del širšega vala nezadovoljstva - tako zaradi sporazuma, kot tudi zaradi kmetijske politike EU. Protesti so potekali tudi v nekaterih drugih državah. 

Nekateri ukrepi sprejeti, kako naj bi se jih izvajalo, ni znano

O sporazumu Mercosur so se v ponedeljek z ministrico Matejo Čalušić pogovarjale kmetijske organizacije. Ministrstvo je predstavilo štiri sklope zaščitnih ukrepov za slovensko kmetijstvo, od kvot do nadzora ob uvozu izdelkov. Evropski parlament je torej sprejel nekatere zaščitne ukrepe za evropske kmete, vendar pa nihče ne ve, kako naj bi se jih izvajalo. Tudi na sestanku tega nihče ni znal pojasniti. Kmetijsko ministrstvo dobro ve, da Francozi sporazum zavračajo ravno zaradi tega, ker se ne ve nič točnega o izvajanju. Naše ministrstvo kljub temu meni, da se bo že sproti usklajevalo.

Po sestanku so predstavniki kmetijskih organizacij povedali, da niso dobili nobenih jasnih zagotovil. Skeptični so, kako naj bi potekalo testiranje živil na pri nas prepovedane snovi - tudi Čebelarska zveza Slovenije je opozorila na težave pri spremljanju in analiziranju ostankov teh snovi v uvoženi hrani. Pri medu imajo s tem kar velike težave, zato je vprašljivo, da bi kaj bolje potekalo ali pa delovalo pri ostalih živilih. Po mnenju kmetijskih organizacij bi moral biti uvoz iz tveganih območij prepovedan, vsaj dokler ni vzpostavljen zanesljiv sistem nadzora. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je bil kritičen do odsotnosti medresorskega sodelovanja na sestanku. Sporazum Mercosur naj bi pokrivalo predvsem ministrstvo za gospodarstvo, zato so pričakovali širšo udeležbo. Tako so po sestanku ostali brez jasnih zavez, brez pojasnil in brez konkretnih rešitev. Prihodnost slovenskih kmetov se po Podgorškovih besedah kaže kot zelo negotova. 

»Ministrstvu bomo dali nekaj časa, da pridobi potrebne informacije. Nekaj nalog imamo tudi nevladniki za postoriti, predvsem bomo pripravili jasno pobudo za to, da se označuje poreklo pri mešanih proizvodih glede na izvorno državo, enako kot je to sedaj na pobudo Slovenije iz leta 2020 urejeno pri medu,« je povedal Podgoršek. Zahtevo glede jasnega označevanja hrane je izpostavil tudi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ob tem je še zahteval, da se kontrole pri vhodu hrane bistveno povečajo. Po sestanku je bil nezadovoljen, saj še vedno ni vedel, kakšne informacije naj glede kontrole posreduje kmetom.