Facebook v Nemčiji ne bo več smel kar tako blokirati računov uporabnikov

Tadeja Zabret
Moški in ženska iz Nemčije, ki jima je Facebook po objavi ksenofobnih komentarjev le-te izbirsal ter blokiral računa, sta se pravico iskala na sodišču. Nemško Zvezno sodišče je v četrtek odločilo njima v prid in zapisalo, da mora Facebook odslej uporabnikom dati možnost, da podajo svoje pripombe oz. komentarje glede domnevno sporne vsebine, uporanike pa mora družabno omrežje obvestiti o predvideni blokadi računa.

Sodišče je ob tem tehtalo pravici uporanikov do svobode izražanja in Facebooka do podjetniške svobode ter odločilo, da družabno omrežje lahko uporablja t.i. standarde skupnosti na podlagi katerih briše vsebino in blokira račune, da pa mora pri tem upoštevati tudi svobodo izražanja uporabnikov ter ališati njihove argumente za zapisano.

Sporna ksenofobna vsebina


Nemca sta leta 2018 objavila spodnji objavi, ki jih je Facebook nato izbrisal in njuna profila začasno blokiral:

“To je norost, ne spomnim se poskusa atentata t.i. Reichsbürgerja. V nasprotju s tem so bili potem umori s strani islamskih priseljencev, ki so jih sicer opazovali, niso pa mogli proti njim ničesar storiti. Nemci bodo kriminalizirani, ker imajo ali drugačen pogled na svojo domovino kot režim. Migranti lahko tukaj ubijajo in posiljujejo in nikogar ne zanima! Želel bi si ukrepanja ustavnega varstva.“

"Kaj ti ljudje iščejo tukaj v naši pravni državi ... nobenega spoštovanja ... nobenega spoštovanja naših zakonov ... nobenega spoštovanja žensk ... TUKAJ SE NE BODO NIKOLI INTEGRIRALI IN VEČNO BODO LEŽALI NA DENARNICAH DAVKOPLAČEVALCEV ... TE CUKRČKI ZNAJO SAMO ENO MORITI … KRASTI … RAZGRAJATI … IN ZELO POMEMBNO … NIKOLI DELATI.“

Facebook je objavi ocenil kot sovražni govor in kršite skupnostnih standardov. Izbrisal je zapisa in računa uporabnikov blokiral za 30 iz. tri dni. V tem času prizadeta nista mogla objavljati, komentirati in uporabljati Facebookovega Messengerja. Moški in ženska sta na sodišču trdila, da ju Facebookovi ukrepi postavljajo v nesorazmerno slabši položaj, da jima je kršena temeljna pravica do izražanja ter da njuna zapisa nista niti sovražni govor niti kazniva.

Po razsodbi najvišjega nemškega civilnega sodišča (BGH) bo moral Facebook ponovno aktivirati in se vzdržati blokiranja uporabniških računov in brisanja objav, ko bodo ponovno objavljene.

Facebook bo moral pridobiti odziv uporabnikov ter obveščati o blokadi računov


Facebook ne sme začasno blokirati uporabniških računov tudi če gre za ksenofobne objave in izbrisati prispevkov uporabnikov brez dodatnih poizvedb. Gre namreč za neprimerno prikrajšanje uporabnikov ter kršenje načela dobre vere, je razsodilo zvezno sodišče v Karlsruheju. Tako bo moralo družabno omrežje uporabnike vsaj za nazaj obvestiti o odstranitvi njihovih prispevkov, vzroku zanjo in predvideni blokadi računa ter jim dati možnost odgovora, čemur sledi ponovna odločitev.

Kljub temu pa Facebook v svojih skupnostnih standardih lahko prepove sovražni govor, tudi če ne gre za vsebino, ki bi bila kazniva, je odločilo sodišče.

"Pozdravljamo odločitev Zveznega sodišča, v skladu s katero imamo v osnovi pravico odstraniti vsebino v skladu z lastnimi smernicami in blokirati zadevne uporabniške račune," je po odločitvi sodišča dejal tiskovni predstavnik Facebooka. Odločitev bodo preučili, "da bi zagotovili, da bomo lahko še naprej učinkovito ukrepali proti sovražnemu govoru v Nemčiji," so še navedli pri Facebooku.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Tudi nepravična stereotipizacija ne sme biti rabelj pravice do svobode govora
Cenzure na spletu že dolgo ne izvajajo le diktature, kot je Kitajska, ampak tudi osrednje platforme zahodnega sveta, kot sta Facebook in Twitter. Res je, na njih najdemo serije krivičnih stereotipizacijh, primitivizmov, kretenizmov in podpihovanja družbeno škodljivih teorij zarot.  A problem nastane, če moč samovoljnega odločanja kaj še spada pod svobodo izražanja in kaj se črta kot "sovražni govor", prepustimo anonimnim, celo avtomatiziranim inkvizitorjem. Kot kaže praksa, je namreč presoja, naj bo človeška ali avtomatizirana, vse pogosteje izpostavljena (politični) samovolji upravljavcev posameznega omrežja. Kultura prostega dostopa državljanov do javnosti ob tem vse bolj zamira. Žrtev sankcije z izbrisom pa so danes lahko že zgolj odklonilna mnenja, s čimer so sankcionirana strožje kot odklonilno vedenje. Vse skupaj je vse bolj igra moči, v kateri mediji, ki so želeli biti nekoč alternativa novinarskemu establišmentu, vse bolj postajajo politično korektni mainstream mediji. Tudi če imate na njih svobodo povedati kar mislite, to ne pomeni veliko, če si ne upate več misliti, česar ne bi smeli povedati. Facebook in Twitter ne bi smela iti v smer ustvarjanja t.i. varnih prostorov, ki ščitijo nežne dušice. Svobodna družba se mora znati spopadati tudi z grdim, nedostojnim, neprimernim. Ne bi se smeli bati zmešanih ljudi na družbenih omrežjih. Nemoralnost mnenja ne bi smela biti razlog za njegovo omejevanje. Državljane povsem dovolj ščitijo zakoni ustavne države, ne potrebujejo še posebnih zakonov spletnih platform, ki čez filtre cenzure precejajo vsak zapis vseh svojih uporabnikov. V Nemčiji bodo to poslej morale početi vsaj kanček bolj v korist svobode izražanja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Leto dni od atentata na Charlieja Kirka; bo morilca doletela smrtna kazen?
  • 10. 09. 2026
Skrajna desnica?
  • 10. 09. 2026
AfD z zgodovinsko zmago v Saški-Anhaltu, a brez večine za samostojno vlado
  • 07. 09. 2026