Film: Slovenski Nazaret - zgodba Nazarij

Zgodbo Nazarij – slovenskega Nazareta – bodo po novem vsi obiskovalci tega romarskega kraja v Savinjski dolini, pa tudi drugi, ki jih zanima zgodovina Nazarij, lahko na zelo živ način spoznavali preko kratkega 17-minutnega filma, ki je bil 4. decembra premierno prikazan pred polno dvorano Doma kulture v Nazarjah. 

avtor: M. Š. 

Film je nastal v produkciji Slovenske frančiškanske province sv. Križa kot del obeleženja 400-letnice postavitve Loretske kapele na nazarskem hribu. K ustvarjanju filma je njegovega scenarista in producenta, p. dr. Andraža Arka, poleg obletnice spodbudil tudi p. Tomaž Pinter, ki je prepoznal potrebo po sodobni predstavitvi, s katero bi številnim romarjem in turistom, ki prihajajo v cerkev in samostansko knjižnico, lahko približali zgodbo kraja.  

Andraž je za osnovo scenarija vzel knjigo p. Francija Kovšeta Nazarje – slovenski Nazaret (od tod tudi naslov filma), zgodovinske prizore pa na domiseln način umestil v zgodbo osnovnošolca, ki v okviru priprave seminarske naloge obiskuje in spoznava kraje in dogodke, povezane z nazarskim samostanom. Režijo, snemanje in montažo filma je prevzel mladi režiser David Janušić, v glavni vlogi pa je nastopil Bine Škoberne, zgodbo pa spremlja glas pripovedovalca, dramskega igralca Zvoneta Hribarja. Posebej za film je avtorsko glasbo napisal skladatelj Franco Páez. Vsi našteti so na premieri delili svoje vtise s snemanja, ki je potekalo avgusta in septembra letos.

P. Andraž Arko je zgodovinske prizore na domiseln način umestil v zgodbo osnovnošolca, ki v okviru priprave seminarske naloge obiskuje in spoznava kraje in dogodke, povezane z nazarskim samostanom. 

Nastajanje filma 

Janušić je navedel nekaj zanimivih podatkov o samem nastajanju filma: za 17-minutni izdelek so potrebovali štiri snemalne dni oz. 31 ur, iz petih ur in pol materiala je na koncu izbral 400 koščkov, ki so bili posneti na 15 različnih lokacijah z 39 igralci in statisti. Kot pripadniku generacije, ki živi še posebej hitro, mu je dragocen izziv predstavljalo upočasnjevanje, pa tudi pozornost na podrobnosti, ki pripomorejo k avtentičnosti zgodovinskih prizorov (da v kadrih na primer ni vtičnic ipd.). Svojevrsten izziv mu je predstavljalo tudi snemanje prizora s konjem. Slednji je eden od treh elementov, ki so bili v posebno veselje tudi p. Andražu, takoj za starodobnim avtomobilom, ki v enem od zgodovinskih prizorov v samostan pripelje pripadnika Gestapa. V sproščenem vzdušju večera pa je bilo mogoče razumeti tudi njegovo navdušenje nad »mini akcijskim prizorom« v peskokopu. 

Da je bilo sproščeno tudi vzdušje na snemanju, je potrdil Bine Škoberne, za katerega je bila to prva in dragocena filmska izkušnja. Kdor pozna pot od Savinje do nazarske cerkve, je tudi lahko razumel, zakaj je bil za mladega igralca najzahtevnejši del snemanja ponavljanje prizora vzpona po stopnicah na tej poti. 

Dramski igralec Zvone Hribar, ki je v preteklosti že večkrat sodeloval s p. Andražem, je izrazil veliko veselje, da je lahko s svojim glasom pripomogel k uspehu tega projekta. Podobno je svoje sodelovanje doživel glasbeni ustvarjalec Franco Páez, ki ga je filmski izdelek navdušil s svojo kakovostjo. Čeprav je ustvarjal v zelo omejenem časovnem okviru, mu je uspelo z glasbo čudovito podpreti filmsko pripoved. Kot je sam povedal, je iskal predvsem občutek domačnosti, zato je za izhodišče in temeljne motive vzel Napotnikovo pesem Marija Nazarje, slovenski Nazaret ter pesem Savinjska dolina, domači moj kraj. 

Sodelovanje celotne skupnosti 

Že napolnjena dvorana kulturnega doma je kazala na to, kakšen pomen ima za lokalne prebivalce omenjeni filmski projekt, v katerega so bili na povsem prostovoljski osnovi vključeni vsi ustvarjalci z izjemo režiserja. Projekt je podprla tudi Občina Nazarje, katere župan Matej Pečovnik je izpostavil prav to, kako je mogoče ob sodelovanju celotne skupnosti tudi z majhnim proračunom ustvariti nekaj velikega. V filmskem izdelku vidi pomemben dokument o nastanku kraja in dober način ohranjanja zgodb, ki jih ne smemo pozabiti, za prihodnje rodove. 

Andraž je ob koncu premiere na odru dal prostor prav vsakemu od sodelujočih in v predstavitev vnesel marsikatero zabavno anekdoto. Med njimi tudi zanimivost, kako so si v skrbi za zgodovinsko avtentičnost vsi igralci, ki so nastopili v vlogi frančiškanov, morali obriti brade (do leta 1965 jih frančiškani niso smeli nositi). V odziv na to je od mnogih žena igralcev slišal: »Mojega pa kar še kdaj povabite k snemanju, da se bo tako lepo obril!«

Ker je bil film posnet tudi z namenom prikazovanja tujim romarjem in turistom, bo preveden v devet tujih jezikov: angleščino, italijanščino, nemščino, francoščino, hrvaščino, češčino, madžarščino, poljščino in nizozemščino. Prevajanje, snemanje in montaža so trenutno še v postprodukciji. Filmu se 14. decembra obeta še druga slovesna projekcija, saj bo na ta dan sklep praznovanja 400-letnice postavitve Loretske kapele, ko bo ljubljanski nadškof Stanislav Zore daroval slovesno sveto mašo, sledil pa bo ogled filma. Film bo kmalu zatem dostopen tudi na spletu. 

Ker je bil film posnet tudi z namenom prikazovanja tujim romarjem in turistom, bo preveden v devet tujih jezikov. 

(D230, 54-55)