Film: Terezija

Vir: media-amazon.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Marija Frančiška Terezija se je rodila 2. januarja 1873 v mestu Alençon kot najmlajša od devetih otrok Ludvika in Zelije Martin. Pri šestnajstih je 9. maja 1888 vstopila h karmeličankam v Lisieuxu in postala s. Terezija Deteta Jezusa in Presvetega obličja. 30. septembra 1897 je umrla zaradi tuberkuloze. Goduje 1. oktobra. 

Sestra Terezija začne pisati spomine, najprej o tem, kako v ranem otroštvu ni mogla jokati ob materini smrti. Nato sledijo spomini iz mladostniških let, ki jih je preživela z očetom in štirimi sestrami. Kako je bila preobčutljiva za svoje grehe, obenem pa precej nerodna … 

Režiser Leonardo Defilippis, ki je nastopil tudi v vlogi očeta Ludvika Martina, je leta 1980 ustanovil katoliško gledališko družbo Saint Luke Productions. Eden njegovih najbolj ambicioznih projektov je bila režija, produkcija in distribucija celovečerca Terezija. To je bil prvi film, ki ga je distribuirala izključno neodvisna katoliška filmska družba. Kljub temu pa je treba priznati, da je film nekoliko 'zvezan' z gledališčem, ki je Defilippisovo osnovno poslanstvo, zato dobimo občutek, kakor da ga niso posneli 2004, ampak že vsaj 30 let prej. 

Predvsem pa se na trenutke zdi, da je idealna pripoved za deklice, kjer je vse prikupno in čudovito; celo takrat, ko je težko, se najde kaj prikupnega ali duhovitega. Življenje v samostanu je prikazano malce karikirano: s. Avgusta je pretirano nadležna in zoprna, medtem ko se zdi, da je s. Terezija ob vsej svoji pristni ponižnosti skorajda malce hudomušna in nagajiva. To ni moteče in ob citatih iz njene avtobiografije deluje precej avtentično, predvsem pa odraža njeno preprostost in svobodo v Bogu.  

To pa je tudi vse, kar je duhovnega, saj se zdi, da film želi biti predvsem malce sladka in prijetna biografija, ki skuša biti izrazito historična. Celo do te mere, da so nekateri prizori narejeni po originalnih Terezijinih fotografijah v samostanskem atriju ob križu, ob pranju perila, ob delu na vrtu, pri igri o Ivani Orleanski, v zadnjih trenutkih življenja s križem in vrtnico v roki; celo trenutek smrti skuša imitirati posmrtno fotografijo. Z zgodovinskega vidika je to odlično narejeno, čeprav o njenem življenju v samostanu ne izvemo vsega. Kljub vključevanju Terezijinih spisov v scenarij pa film ne zmore posredovati njenega nauka in duhovnosti. 

Vir: media-amazon.com

O filmu: 

naslov: Terezija: zgodba o sveti Tereziji iz Lisieuxa (Thérèse: The Story of Saint Thérèse of Lisieux) čas trajanja: 96 minut država in leto: ZDA, 2004 režija: Leonardo Defilippis igralska zasedba: Lindsay Younce, Leonardo Defilippis, Patti Defilippis 

Ocena primernosti:  

PG – zaradi prizorov tuberkuloze in umiranja je priporočeno, da si otroci ogledajo film v spremstvu staršev ali skrbnikov. 

Zanimivosti: 

Ko je Malo Terezijo papež Pij XI. 17. maja 1925 razglasil za svetnico, jo je imenoval tudi za zavetnico misijonov. Papež Janez Pavel II. jo je 19. oktobra 1997 razglasil še za cerkveno učiteljico. Papež Frančišek je 18. oktobra 2015 njena starša Ludvika in Zelijo Martin razglasil za sveta. Godujeta 12. julija. 

Dostopnost: 

TERESA (Película 2004, Sub. Español) (youtube.com) 

(D167: 60)

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Sedma soba, film, Edith Stein
Sedma soba
Mati Terezija
Film: Pisma
Frančišek, film
Film: Frančišek