Golob pisal odhajajočim ministrom, kako naj si kreativno razlagajo tekoče posle in izvedejo kadrovski cunami

Ker bo najverjetnejši novi mandatar Janez Janša lahko potrjen šele v drugem krogu, kar se zaradi rokov ne more zgoditi pred 22. majem, bo Robert Golob še nekaj časa opravljal tekoče posle predsednika vlade. Vsaj moral bi jih, a naj bi izginil in med prvomajskimi prazniki z ženo Tino Gaber Golob bival na hrvaškem otoku Lošinj, ob čemer je izpustil kopico za našo državo pomembnih dogodkov, kjer Slovenija ni imela pomembnega političnega predstavnika. Dal pa je nenavadna navodila, kaj so tekoči posli. 

Goloba ni bilo niti na pogajanjih okrog nove sedemletne finančne perspektive EU na Cipru, na srečanju Evropske politične skupnosti v Armeniji, kamor je bilo vabljenih 48 svetovnih voditeljev (vrnil se je šele v ponedeljek za izredno sejo v DZ). Je pa Golobov kabinet svojim ministrom pred dnevi razposlal dopis z navodili, kaj vse si smejo razlagati kot tekoče posle. Dopis smo pridobili tudi v uredništvu Domovine. Dokument na več mestih problematično širi izjeme in prižiga zeleno luč za divje kadrovanje strankarskih vojščakov. 

Kaj pravita ustava in vrhovno sodišče

Tekoči posli vlade v odhodu sicer v slovenski ustavi niso zelo jasno definirani, na kar opozarjajo nekateri ugledni pravniki. 115. člen Ustave RS tako govori samo o tem, da morajo predsednik vlade in ministri po prenehanju funkcije »opravljati tekoče posle«, ne pa natančno, kaj vse to pomeni. Zato je v tej zgodbi ključno predvsem stališče vrhovnega sodišča, ki pravi, da gre za nedoločen ustavnopravni pojem, ki si ga je treba razlagati restriktivno. Vlada sprejema samo nujne odločitve, brez novih velikih projektov in brez dokončnih političnih odločitev, razen če so nujne za delovanje države.  

Na to se v svojem dopisu s 27. marca letos, ko je vlada še zadnjič zasedala s polnimi pooblastili, opira tudi dopis generalnega sekretariata vlade. »To ustavno določbo si je razlagati v duhu njenega pomena, zlasti seveda glede poglavitnih funkcij, ki po ustavi in zakonodaji pripadajo nosilcem teh funkcij, in v skladu s sodno prakso,« pišejo iz Golobovega kabineta resornim ministrom. Več pravnih strokovnjakov nas je opozorilo, da je dopis v samem uvodu zastavljen korektno in se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 280/2009, a problem nastane kasneje, ker se pri posameznih področjih pojavljajo izrazi, kot so »potrebno«, »redno opravljanje dela«, »normalno delovanje« in »manj restriktivno«. Strogo formalno vlada v odhodu sme sprejemati samo sklepe, ki so »nujni in neodložljivi«, pri tekočih poslih pa je ta razlika med »potrebno« in »nujno« zelo pomembna. Besedna formulacija tako na široko odpira vrata ohlapni razlagi pravil. 

Proračun

V skladu z dopisom sekretariat vlade pravi, da vlada in ministrstva v času tekočih poslov ne smejo sprejemati in vlagati novih zakonskih projektov, razen v nujnih primerih, na primer na področju obrambe, varnosti, naravnih nesreč ali drugih neodložljivih intervencij. V tem delu gre za uveljavljeno pravno prakso, ki je skladna tudi s starejšim javno objavljenim mnenjem službe vlade za zakonodajo iz leta 2020. A v dopisu Golobov sekretariat sporoča, da bi lahko vlada predlagala tudi spremembe ali rebalans že veljavnega proračuna, če bi bilo to potrebno za preprečitev težko popravljivih posledic. Čeprav ne nujno nezakonito pa gre za izjemno politično in pravno nevarno področje, saj je proračun ena najbolj političnih odločitev vlade, kjer bi moral veljati izjemno strog standard: rebalans proračuna vlade tekočih poslov bi bil sprejemljiv samo, če gre res za nujno preprečitev finančne ali sistemske škode v času, ko nova vlada še ni oblikovana, ne pa za prerazporejanje prioritet odhajajoče vlade.  

Spomnimo: za to je imela Golobova vlada več kot dovolj časa, a še pred volitvami je neustavljivo povečevala javno porabo kljub jasnim in ponavljajočim se opozorilom fiskalnega sveta. Potem ko je postalo jasno, da Golob nima več večine v državnem zboru, je finančni minister Klemen Boštjančič vsem proračunskim porabnikom in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naložil, naj predložijo konkretne predloge rezov. Vlada je v osnutku poročila Evropski komisiji čez noč tudi priznala šokanten primanjkljaj, ki se je v letu 2025 skoraj potrojil, javni dolg pa presegel dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP in dosegel 65,7 odstotka.  

Sekretariat Golobove vlade je v dopisu zapisal naslednje: »... storiti vse, kar je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo nepopravljive ali težko popravljive posledice za delovanje države. V tem sklopu po našem mnenju ni ovir, da vlada tudi s predlogi zakonov intervenira z namenom, da se odvrnejo zgoraj navedene posledice. Enako po našem mnenju velja glede sprememb ali rebalansa že veljavnega proračuna, če spremenjene razmere terjajo tovrstno ukrepanje za odvrnitev ali preprečitev nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države.« 

Rebalans proračuna vlade tekočih poslov bi bil sprejemljiv samo, če gre res za nujno preprečitev finančne ali sistemske škode v času, ko nova vlada še ni oblikovana. 

Pravo Evropske unije

V dopisu je govora tudi o tem, da je mogoče »nekoliko manj restriktivno« pristopiti k zakonom, ki so potrebni za prenos ali izvajanje prava EU, posebej če se rok izteka ali je že potekel. To je sicer samo po sebi razumljivo, ker država ne sme zamujati z evropskimi obveznostmi, a problem nastane, ker je oznaka »uskladitev z EU« v praksi lahko zelo široka, nas opozarjajo pravni strokovnjaki. Zato je izjemno pomembna pravna formulacija navodil, ki morajo preprečevati, da bi v tak zakon podtaknili tudi vsebine, ki niso povezane s prenosom prava EU, ampak bi šlo za širše, domače politične rešitve, ki niso nujne za prenos direktive ali uredbe. 

Amandmaji k zakonom

Golobova vlada bi svojo politiko v času opravljanja tekočih poslov nazaj v državni zbor lahko pripeljala skozi še ena možna stranska vrata. Kot je razvidno iz dopisa, si sekretariat vlade interpretira, da vlada lahko zagovarja zakone, ki so bili vloženi še pred nastopom tekočih poslov, ko je imela Golobova vlada še polni mandat. To je samo po sebi morda logično, ker je bila politična odločitev o zakonodaji sprejeta že prej, pa tudi stari dokument SVZ iz leta 2020 to razlaga podobno. Golobova vlada je to sicer v preteklih dneh tudi poskušala z zakonom o dolgotrajni oskrbi, za katerega je vse do volitev trdila, da je dober, da sistem oskrbe deluje, potem pa obrnila ploščo in poskušala skozi zakonsko proceduro spraviti predloge »za izboljšavo« in »nižje položnice« ministra Maljevca in njegove stranke Levica.  

Tu so sicer Golobovi naleteli na novo politično realnost v parlamentu, saj je nova večina, ki se je oblikovala, predloge gladko zavrnila. Desnosredinske stranke namreč pripravljajo svoje rešitve dolgotrajne oskrbe, začenši z ukinitvijo prispevka za vse upokojence. Kar se tiče amandmiranja zakonov, je v dopisu lahko problematičen tudi tisti del o zakonih, katerih predlagateljica ni vlada. Dopis pravi, da lahko vlada poda mnenje in tudi vlaga amandmaje, če so ti nujni zaradi preprečitve škodljivih posledic. Amandma je resda lahko zgolj tehnični popravek zakona, v resnici pa gre ponavadi za resne vsebinske posege v posamezen zakon. Iz dopisa ni razvidna jasna razmejitev, kaj so tehnični in pravno nujni uskladitveni amandmaji, kaj pa vsebinsko politični in po naravi programski amandmaji. 

Predpisi in zunanje zadeve

Dopis deli podzakonske predpise na tiste, kjer zakon izrecno nalaga izdajo predpisa, in tiste, ki jih vlada ali minister izda po lastni presoji. Ta del je v osnovi korekten. Problem pa je, da dopis dopušča izdajo ali spremembo podzakonskih predpisov, če je to »nujno oziroma potrebno« za nemoteno delovanje države. Tukaj je spet težava, opozarjajo pravniki, saj je formulacija »potrebno« precej širše zastavljena od besede »nujno«. Če minister v času tekočih poslov spremeni pravilnik zato, ker z njim uveljavlja drugačno politiko (jo spreminja) na nekem vsebinskem področju, tega ne bi smel storiti. Pravilnik bi lahko izdal samo v primeru, ko brez njega zakon v praksi sploh ne bi mogel delovati, s čimer bi lahko nastala t. i. pravna praznina. Zgolj tovrstno intervencijo ministra bi si lahko razlagali kot opravljanje tekočih poslov.  

Golobova vlada je sicer med tekoče posle uvrstila tudi redne zunanjepolitične obveznosti, kot so obveznosti do EU, zavezništva NATO in drugih mednarodnih organizacij. V času menjavanja dveh vlad mora država seveda poskrbeti, da njena politika in njeni predstavniki ne izginejo iz mednarodnega prostora. A prav to se je pod Golobom zgodilo; ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je bila edina, ki je Slovenijo v zadnjem mesecu dni sploh zastopala na mednarodnem političnem parketu, medtem ko je Robert Golob, kot že omenjeno, dobesedno izginil in ni bil prisoten na neformalnih pogovorih o naslednji sedemletni finančni perspektivi EU na Cipru. Škodljive posledice odsotnosti Slovenije mu je na omrežju X javno očital zlasti Janez Janša, ki ima s tovrstnimi neformalnimi sestanki veliko izkušenj, saj se je za novo finančno perspektivo v preteklosti pogajal že trikrat. Dopis Golobovega kabineta je sicer dopustil mednarodne politične poti predstavnikom vlade, »da ne bi odsotnost predsednika vlade ali ministra povzročila politično škodo ali škodo ugledu države«. To kaže, da se je Golobov kabinet v osnovi zavedal škodljivih posledic, ki bi jih premierjevo skrivnostno izginotje lahko pustilo za državo. Pa je Golob kljub temu ravnal v nasprotju z lastnimi predpisi. 

Kadrovanje »naših«

Kadrovanje je verjetno najbolj problematičen del dopisa, ki pravi, da omejitev na tekoče posle »pravno ne bi smela predstavljati ovire za nadaljnje redno opravljanje dela vlade in ministrov s področja urejanja tekočih kadrovskih vprašanj«. Dopis ob tem ministrom dopušča praktično poljubno široko razlago »kadrovskih vprašanj«, kar se vidi iz razpisov različnih ministrstev, saj je bilo s kratkim prijavnim rokom v zadnjih treh tednih objavljenih več kot sto prostih delovnih mest za zaposlitev za nedoločen čas v državni in javni upravi.  

Vrhovno sodišče je prav na področju političnega kadrovanja poudarilo, da je treba za vsako odločitev posebej pojasniti, zakaj gre za tekoči posel in zakaj je odločitev nujna. Kadrovanje v času tekočih poslov ni zakonsko prepovedano, a vlada ne bi smela imeti prostih rok pri kadrovanju svojih kadrov, ki bodo ob umiku levih strank v opozicijo iskali svoje finančno preživetje v varnem zavetju močno navrtanega državnega proračuna.  

Dopustnost kadrovanja, ki so ga sicer ob odhodu izvajale vse vlade, a Golobova v zadnjem mesecu dni pri tem izstopa bolj kot katerakoli doslej, je torej stvar politične interpretacije. Če bi bilo sporno imenovanje ljudi v zadnjem hipu na pomembne položaje z dolgim mandatom, razreševanje vodstev ali politično utrjevanje vpliva odhajajoče vlade s krepitvijo svojih kadrov v državni upravi, »golobisti« v teh dneh počnejo točno to. Opazimo namreč lahko, da se je bilo mogoče do 6. maja prijaviti na delovno mesto podsekretarja v Direktoratu za politične zadeve, v Sektorju za Blejski strateški forum na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, vse za nedoločen čas. Dva razpisa za nedoločen čas je bilo mogoče najti tudi na Ministrstvu za naravne vire in prostor, za delovni mesti podsekretarja v Službi za finančne zadeve (rok prijave: 30. april 2026) in podsekretarja v Sektorju za rudarstvo v Direktoratu za naravo (rok prijave: 2. maj 2026). Od 21. marca do 17. aprila pa so ministrstva in vladni organi na uradnem portalu gov.si objavili več kot 200 razpisov za zaposlitev za nedoločen čas. 

Spomnimo. Prav zaradi takšnih političnih kadrov je Golob pred štirimi leti v javnosti mahal s spiskom »zaposlitev« pod prejšnjo Janševo vlado in celo naročal sezname, ki da jih bodo »pregledali« in morda »prečistili«. Verjetni novi mandatar Janez Janša se je na omrežju X odzval na Golobove razpise z besedami, »da vsem svetuje, naj se na tovrstne razpise ne prijavljajo«, saj vlada, ki opravlja tekoče posle, za takšne zaposlitve nima več mandata. 

Če bi bilo sporno imenovanje ljudi v zadnjem hipu na pomembne položaje z dolgim mandatom, razreševanje vodstev ali politično utrjevanje vpliva odhajajoče vlade s krepitvijo svojih kadrov v državni upravi, »golobisti« v teh dneh počnejo točno to. 

(D250, 20-23)