Primer dr. Saške Štumberger: Ko mora branik zdrave pameti zapustiti ljubljansko univerzo

Potem ko senat Univerze v Ljubljani dr. Saške Štumberger ni ponovno izvolil v naziv docentke za slovenski jezik, je dr. Štumbergerjeva konec aprila prevzela redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sporočila na omrežju Substack. Tako profesorica kot širša akademska javnost opozarjata, da gre za ustrahovanje, podpisniki odprtega pisma pa poudarjajo, da so se »pritiski nanjo stopnjevali prav zaradi njene pokončne intelektualne drže« in da so njena znanstveno utemeljena stališča trčila »ob zid instrumentaliziranega ideološkega aktivizma«.

Neizvolitev v naziv razlog za odpoved

Dr. Saška Štumberger v zapisu na spletu pojasnila, da ji je bila 18. marca letos najprej vročena odločba o neizvolitvi v naziv docentke. Senat Univerze v Ljubljani je namreč izglasoval, da se sklep o njenem imenovanju zavrne. Za izvolitev bi potrebovala večino glasov, a je 14 senatorjev glasovalo za sklep, 14 pa proti.

Zakonodaja določa, da je v primeru, da delavec pravočasno ne obnovi naziva oziroma ni izvoljen v višji naziv in zato za zasedbo delovnega mesta ne izpolnjuje pogojev, to razlog za uradno odpoved delovnega razmerja. V začetku aprila je nato prejela pisno seznanitev s kršitvami pogodbe o zaposlitvi in vabilo na zagovor pred nameravano odpovedjo »iz razloga nesposobnosti«.

Dvom o objektivnosti postopka

Zagovora se ni mogla udeležiti, zato je po nasvetu odvetnice 10. aprila podala pisni zagovor. Ta odločitve univerze ni spremenil in 23. aprila je prevzela redno odpoved. V njej so jo obvestili tudi o tem, da lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pred pristojnim delovnim sodiščem. A kot piše dr. Štumbergerjeva, se za to ne namerava odločiti. »V odločbi Univerze v Ljubljani sem bila dovolj jasno poučena o moči avtonomije univerze, ki o izvolitvah v naziv odloča z glasovanjem,« je pojasnila.

V pisnem zagovoru sicer opozarja, da v odločbi senata univerze ni navedenih časovnih, količinskih in vsebinskih opredelitev konkretnih pomanjkljivosti v njenem pedagoškem delu, kar ji onemogoča vsebinski zagovor.

Kljub temu pa opominja na časovno zaporedje dogodkov, ki »vzbuja resen dvom o objektivnosti in verodostojnosti postopka. Kot navaja, bo namreč službo izgubila v procesu, ki se je začel z »jasnovidnostjo Študentskega sveta« Filozofske fakultete, ki je 19. septembra 2024 dekanji dr. Mojci Schlamberger Brezar pisal o slabih komentarjih v anketi 1ka.

Ko odločijo anonimni komentarji

Prav na »jasnovidni interni anketi 1ka« je bilo utemeljeno tudi negativno mnenje Študentskega sveta, medtem ko so povprečne ocene Visokošolskega informacijskega sistema (VIS), opravljene vse od leta 2019 in do leta 2023 kazale dobre rezultate oziroma uspešnost profesorice.

Po njenem odzivu na negativno mnenje se je Habilitacijska komisija (HK) (pozneje pa senat) univerze omejila izključno na anonimne komentarje na VIS, spregledala pa visoke povprečne ocene v anketah VIS, tri pozitivna strokovna poročila in pozitivno mnenje Študentskega sveta Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, je navedla. V odločbi senat sicer kot argument navaja le rezultat glasovanja in sklicevanje na »neobveznost obrazložitve.«

Ustrahovanje profesorjev

Kot še poudarja dr. Štumbergerjeva, je prošnjo za ponovno izvolitev v naziv docentke oddala z visokim preseganjem kvantitativnih pogojev. Vse to ni bilo dovolj, rezultat dolgega procesa je bil zanjo vedno negativen. »Za odločevalce je bilo nepomembno tudi, da nadzor nad delom opravlja delodajalec, ki je moje delo ocenjeval kot nadpovprečno, kot kažejo napredovanja in izplačila za redno delovno uspešnost,« piše.

»Z odločitvijo, ki namerno (le kako drugače) sloni izključno na negativnih komentarjih o mojem delu, spregleda pa vse, kar je pozitivno in tudi nadpovprečno, se ne strinjam in je ne razumem. Dejstvo je, da ima zame zelo hude posledice, te pa očitno slonijo na nekaj anonimnih negativnih komentarjih študentov,« opozarja dr. Štumbergerjeva. Ocenjuje, da bo to tudi neustrezno sporočilo študentom, ki bodo razumeli, da se lahko z nekaj negativnimi komentarji znebijo profesorja, ki jim iz kateregakoli razloga ne ustreza. »To pa nikakor ne vodi h kvalitetnejšemu delu, gre preprosto za ustrahovanje profesorjev,« še navede profesorica.

V predavalnici, polni palestinskih zastav, obsodila početje Hamasa

Toda zgodba dr. Štumbergerjeve ima daljšo brado in je očitno povezana z njenim oporečništvom do zamisli, s katerimi želita vodstvo univerze in fakultete ter očitno tudi del študentov indoktrinirati mladino in akademsko okolje. V enem prejšnjih zapisov dr. Štumbergerjeva opiše tudi okoliščine, v katerih je 21. junija 2024 oddala vlogo za ponovno izvolitev v naziv docentke. Šlo je namreč za čas po napadu Hamasa oktobra 2023 in vojne v Gazi, ko so se tudi pri nas na ulicah in fakultetah začeli protesti. 

V tem obdobju, 11. maja 2024 je vodstvo na Oddelku za slovenistiko v zvezi z Gazo prejelo elektronsko pošto študentke 3. letnika in odločilo, da študentski poziv prepošlje vsem zaposlenim. Na oddelčni seji so se dogovorili, da bo študentom odgovoril vsak sam. Dr. Štumbergerjeva je svoje mnenje študentom povedala na predavanjih. »Povedala sem jim, da posiljevanje žensk zame ni sprejemljiv način upora in da ne podpiram Hamasa,« zapiše Štumbergerjeva.

A to stališče je izrekla v predavalnici, polni palestinskih zastav, v napetem in prav nič akademskem ozračju se je študijsko leto tudi zaključilo.

Pozneje je med študentskimi komentarji zasledila navedbe, da je »študente, ki protestirajo« … »odkrito obsojala«, začeli so se vrstiti tudi pozivi, naj jo vodstvo odpusti.

Branik proti ideološkim posegom v jezik

Profesorica naj bi bila »moteči element« tudi iz drugih razlogov. Kot piše, je dekanja dr. Mojca Schlamberger Brezar v obrazložitvi študentske prošnje, s katero so predlagali podaljšanje roka za oddajo študentskega mnenja, med drugim navedla trditev, ki je ni v nobenem komentarju nobene ankete: »Prav tako so nekateri študenti izpostavili, da se zaradi določenih pripomb profesorice zaradi svoje nekonvencionalne spolne usmerjenosti ne počutijo varno.« 

Dr. Saška Štumberger je namreč trn v peti progresivnim krogom na fakulteti tudi zaradi kritične drže do pretirane politične korektnosti v jeziku, zlorabe feminističnih tez v akademskem okolju in obrambi jezikovne norme pred ideološkimi posegi. V to kategorijo sodi tudi sklep, po kateri je senat Filozofske fakultete leta 2018 predpisal uporabo ženskega slovničnega spola za kateri koli spol, nato pa naj bi se moški in ženski slovnični spol določala izmenično.

»Nastaja vtis, da se v Sloveniji vračamo v čase, ko so morali biti visokošolski učitelji pridni. Kolegica s Filozofske fakultete bo, vse kaže, izgubila službo. Ne trobi v isti rog s kolegi in študenti,« je na svojem blogu Čas/opis pred dnevi navedel profesor dr. Žiga Turk.

ZDA: kaznovani, ker so poučevali biologijo in ne teorije spola

V svojem zapisu je potegnil vzporednico z dogajanjem na ameriških in kanadskih univerzah, kjer imajo konservativni profesorji zaradi svojih stališč pogostejše težave kot njihovi kolegi z levičarsko svetovnonazorsko usmeritvijo. Med drugim navede primer, ko so zaradi kritike woke kulture, politične korektnosti in antisemitizma zahtevali, da Univerza Concordia odpusti Gada Saada. Zaradi lastne varnosti je univerzo na koncu zapustil.

Ameriška nevladna organizacija FIRE, ki se ukvarja z varovanjem svobode govora, akademske svobode in procesnih pravic univerzitetnih profesorjev, dokumentira tudi številne primere profesorjev, ki so bili kaznovani za učenje biologije (ne pa teorije) spola, denimo na St. Philip’s College.

Za razliko od represivnega zakona, s katerim si je nekdanja socialistična oblast dala proste roke pri ideoloških čistkah univerzitetnih profesorjev, pa danes veljavni zakon ne daje nobene podlage, da bi učitelje ocenjevali ideološko. »Je pa v njem dovolj nastavkov, da če se učitelj nekomu dovolj zameri, zaide v težave,« opozori Turk. Prav habilitacijski postopek dr. Saške Štumberger pa bi po njegovi oceni lahko razkrival način, da so bili formalni akademski mehanizmi uporabljeni za odstranitev učiteljice, ki razmišlja drugače.

Ideološki aktivizem

Dr. Štumbergerjeva je sicer deležna tudi širše podpore v akademskih krogih. Izrazili so jo v odprtem pismu, ki so ga ob mnogih drugih akademikih in visokošolskih profesorjih poleg dr. Turka podpisali tudi dr. Miro Haček. dr. Janez Juhant, dr. Matej Lahovnik, dr. Igor Lukšič, dr. Jožef Muhović, dr. Marko Noč, dr. Metka Tekavčič, dr. Boštjan M. Turk in drugi.

V njem so med drugim opozorili, da je v primeru dr. Štumbergerjeve težko spregledati, da so se pritiski nanjo stopnjevali prav zaradi njene pokončne intelektualne drže. »Njena znanstveno utemeljena opozorila glede uvajanja podčrtajev in nasilnega spoljenja slovenskega jezika ter njena zadržana stališča glede dogajanja v Gazi so očitno trčila ob zid instrumentaliziranega ideološkega aktivizma,« so navedli podpisniki.

Kapitulacija univerze?

Univerza bi morala po njihovem biti prostor, kjer se kuje značaj in kjer se ceni intelektualna čast, ne pa institucija, ki nagrajuje konformizem in poniglavost. Namesto spodbujanja kritičnega in manjšinskega mnenja mladim morda sporočamo, da univerza kaznuje pogum in nagrajuje prilagodljivost, menijo podpisniki: »Takšna moralna in znanstvena kapitulacija univerze bi vodila v kulturo molka, ki je za prihodnost akademske svobode pogubna.«

Pristojne so pozvali, naj v izogib povsem možni interpretaciji, da pri dr. Štumbergerjevi ni šlo za oceno pedagoške usposobljenosti, pač pa za oceno politične primernosti, najdejo način, da bo kandidatka lahko čim prej ponovno zaprosila za naziv docentke.