Golob priznal »bedarijo«: Vlada umika petletno prepoved za normirance

Le dober mesec po uveljavitvi zakona, ki je normiranim samostojnim podjetnikom (normirancem) po zaprtju s. p. za kar pet let zamrznil ponovni vstop v ugodnejši davčni sistem, je premier Robert Golob je javno priznal, da gre za »čisto napako« in »bedarijo«. Napovedal je hiter popravek, ki ga vlada namerava izvesti še pred koncem njihovega mandata –  napovedali so tudi izredno sejo državnega zbora. Sprememba je prišla v Zakonu o pravici do zimskega regresa in prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), sprejetem novembra 2025 in uveljavljenem 1. januarja 2026.

Namen petletne prepovedi je bil preprečiti zlorabe sistema: nekateri podjetniki so namreč v njim ugodnih intervalih odpirali in zapirali svoje normirane s. p.-je, da bi optimizirali davke, zlasti pri sezonskih dejavnostih, kot so turizem, gostinstvo, sobodajalstvo, gradbeništvo, kultura ipd. Ukrep je radikalno posegel v življenja in obstoj »normirancev«.

»Čista napaka«

Že v prvih tednih leta 2026 so se oglasili sezonski delavci, sobodajalci, obrtniki in kmetje, ki so opozarjali, da jih nova pravila silijo v zapiranje dejavnosti ali prehod v manj ugoden redni sistem. Pritisk je bil očitno tako močan, da se je vlada na čelu z Golobom odzvala v manj kot mesecu dni. Zdaj obljubljajo hitre popravke teh »bedarij«, kar pa marsikomu zveni precej patetično.

⁉️Predsednik vlade R. Golob je pred dnevi na družbenih omrežjih zatrdil, da je zakon, s katerim za s. p. uvajajo 5-letno čakalno dobo za ponovni vstop v sistem normirancev, »čista napaka«, ki jo bodo odpravili v najkrajšem možnem času.⁉️Norčevanje iz ljudi, ki mu ni… pic.twitter.com/m7oqRTui3Q

— Domovina (@Domovina_je) January 24, 2026

V kratkem videoposnetku na družbenih omrežjih je Golob dejal: »V bistvu čista napaka in jo bomo odpravili v najkrajšem možnem času. Bedarija – med nami.«

Poslanka Gibanja Svoboda in predsednica odbora DZ za finance Andreja Kert je dodala, da gre za »anomalijo«, ki jo je treba odpraviti: »Zaradi tiste peščice, ki izkoriščajo sistem normirancev, ne morejo biti kaznovani vsi »normiranci«, ki delajo pošteno.«  

Predlog za spremembo, ki ga pripravlja Kertova, predvideva omilitev: namesto splošne petletne prepovedi bi lahko »normiranec« ponovno vstopil v sistem, še v istem davčnem letu, če v obdobju brez normiranega statusa ne preseže sorazmernega deleža letnega praga prihodkov (npr. za polni normiranec, 120.000 evrov letno).

Sprememba bi veljala tudi retroaktivno za tiste, ki so že bili izključeni. Gospodarske organizacije spremembo pozdravljajo, a obenem opozarjajo na zamujeno priložnost. Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je dejal: »Opozarjali smo, da imamo t. i. sezonce, ki delajo samo občasno, in še druge primere, a se temu takrat žal ni prisluhnilo.« Spremembe v pravo smer so po njegovem »vedno dobrodošle«. Podobno je izrazil upanje Mitja Gorenšček, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije: »Upamo, da bodo prepoved odpravili, saj je nesorazmerna v kombinaciji z ureditvijo »sobodajalstva«. Na eni strani to dejavnost omejujejo na 60 dni, po drugi strani pa so prisiljeni vse leto plačevati prispevke, ker če s. p., zaprejo, ga pet let ne morejo več odpreti.«

Ogorčeni normiranci

»Golobova vlada ne preseneča več z obremenjevanjem in zaviranjem razmaha podjetništva, saj je uvedla, da ob zaprtju s. p.-ja tega ne moreš več odpreti kar 5 let. Kje je potem svobodno podjetništvo, predvsem za, t. i., male ljudi?«

»To je bila čista bedarija« – zdaj pa gasijo požar, ki so ga sami zakurili.«

»Zakaj niso poslušali argumentov in izkušenj malih podjetnikov že pred sprejetjem?«

Davčni svetovalec Ivan Kranjec je v komentarju za javnost opozoril na »neživljenjsko določbo« in dejal, da so sezonske delavce in sobodajalce »v celoti spregledali«. Hitra reakcija vlade je redkost, nekateri jo razumejo kot znak posluha za realnost gospodarstva, spet drugi se sprašujejo, zakaj za vraga niso že pred sprejetjem upoštevali stroke in ostalih deležnikov, ki so na to opozarjali.

Hkrati se zdaj odpira veliko vprašanje, če so opozorila že med usklajevanjem zakona ignorirali, zakaj niso temeljiteje preverili učinkov pred uveljavitvijo? Odgovor bo pregovorno pokazal čas – in morebitna izredna seja DZ, ki bi lahko spremembo potrdila v prihajajočih tednih. Za mnoge normirance, ki delajo sezonsko in pošteno, bo to predvsem olajšanje, da lahko nadaljujejo brez nepotrebnega čakanja.

Golobov decembrski šok za normirance in višji prispevki za približno 150.000 davkoplačevalcev

V Sloveniji je približno 150.000 samostojnih podjetnikov. Zaradi korenitega posega v razrede normiranih s. p.-jev AJPES beleži trend povečanja zapiranj. Tokrat je ve vlada pošteno zapletla in povzročila cunami besnih, razočaranih – zdaj številnih nemočnih – normiranih samostojnih podjetnikov, ki zaradi posledičnega povišanja minimalne plače in stroškov nasploh ne vidijo svetle prihodnosti ostati v takšnem sistemu samozaposlenih v RS. Številni so s. p.-je zaprli, drugi še oklevajo, vsekakor je vlada na čelu z Robertom Golobom  korenito posegla v »življenja espejevcev«.

Med ljudmi se veliko govori tudi o tem, da »če bi bili vsi »espejevci« enotni, bi lahko denimo s pravimi strokovnjaki ustanovili eno večjih političnih strank. A zdaj so predvsem »šokirani normiranci« ostali nemočni in v velikem precepu, ali naj ohranijo ali zaprejo s. p.

Na AJPESU vršijo samo vpis in izbris s.p.-jev

Iz Ajpesa oziroma sektorja za registre so nam posredovali podatke o številu vpisov in izbrisov v sistem samostojnih podjetnikov. Kot pravijo, opažajo večje število izbrisov v zadnjem obdobju.

Zanimiv je trend vpisov in izbrisov. Leta 2020 se je v sistem s.p.-jev vpisalo skoraj 15.400 posameznikov, izbrisanih je bilo 14.446. V letu 2024 je bil ta razkorak veliko večji, 20.040 vpisov in 16.519 izbrisov, v letu 2025 pa je razlika nekaj manjša, saj so do 16. decembra na Ajpesu zabeležili 19.439 vpisov in 16.324 izbrisov.

Povsem natančne podatke bomo lahko dobili šele v naslednjih mesecih letošnjega leta. Če je Golobova »video obljuba« resnična, si bo oddahnilo veliko ljudi.

Novi pogoji za normirance 2026

Državni zbor je 11. novembra 2025 sprejel Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 91/25 in se uporablja že za davčno leto 2026. S tem se pomembno spreminjajo pravila za vstop in izstop iz sistema normiranih odhodkov ter način obdavčitve normirancev.

Finančna uprava RS je 24. 11. 2025 na portalu gov.si objavila podrobno pojasnilo o  novostih pri normirancih za leto 2026. Spodaj je povzetek ključnih sprememb, skupaj s konkretnimi primeri in razlago, kaj to pomeni za podjetnike.

Za podjetnike, ki želijo v letu 2026 (ali kasneje) uporabljati sistem normiranih odhodkov, veljajo spremenjeni prihodkovni pogoji. Pri tem se vedno gleda prihodke iz leta 2025 (oziroma iz preteklega leta), ugotovljene po pravilih o računovodstvu.

V sistem normiranih odhodkov za leto 2026 lahko zavezanec vstopi pod naslednjimi pogoji:

• prihodki v letu 2025 ne smejo preseči 50.000 € (prej 30.000 €), sem spada tudi popoldanski s. p. z normiranimi odhodki.
• prihodki v letu 2025 ne smejo preseči 120.000 € (prej 60.000 €), če je bil zavezanec vsaj 9 mesecev v letu 2025 obvezno zavarovan kot samozaposleni za polni delovni čas.
• prihodki v letu 2025 ne smejo preseči 120.000 € na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva (prej 60.000 €), če gre za zavezance, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodarstva.

Ti pogoji so neposredno povzeti iz pojasnila Finančne uprave RS in veljajo za prehod na normirane odhodke iz sistema dejanskih stroškov že za davčno leto 2026.

Primer: Ko ima normirani s. p. 25.000 € prihodkov v 2026?

V letu 2026 so za normirane samostojne podjetnike (s. p.) na voljo ugodnejši pogoji: normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov (namesto 70 % v preteklosti), do največ 48.000 €.

To pomeni, da davčno osnovo izračunamo zelo preprosto – brez dokazovanja dejanskih stroškov. Hkrati so se minimalni prispevki za socialno zavarovanje zaradi dviga povprečne plače v 2025 in posledične indeksacije zvišali na približno 658,59 € na mesec (letno okoli 7.903 €). To je približno 40 € več kot v 2025.

Dvig minimalne plače na 1.481,88 € bruto (okoli 1.000 € neto) v 2026 neposredno ne vpliva na minimalne prispevke s. p., saj so ti vezani na 60 % povprečne bruto plače prejšnjega leta (2025).

Vendar višja minimalna plača posredno dviguje povprečno plačo in s tem osnovo za prispevke – zato je dvig prispevkov v 2026 pričakovan in realen.

Kaj to pomeni v praksi?

Pri 25.000 € prihodkov je polni normirani s. p. še vedno ugoden zaradi 80 % normiranih odhodkov in nizke dohodnine (samo 1.000 €). Vendar pa visoki minimalni prispevki (več kot 7.900 € letno) predstavljajo velik del obremenitve – pri nizkih prihodkih lahko »požrejo« velik del dobička. Kdor ima možnost, naj razmisli o popoldanskem s. p., kjer so prispevki bistveno nižji (pavšalni okoli 100–120 €/mesec).

Za natančne številke pa je vedno treba preveriti na eDavkih, FURS ali pri računovodji – prispevki se lahko rahlo spremenijo glede na končne objave ZPIZ. Z dodatnimi olajšavami ali drugimi prihodki se izračun lahko izboljša.