Gorazd Suhadolnik, Finance: Tone odpadnih sončnih panelov, vetrnih turbin, baterij se kopičijo - kam bomo z njimi
Količina sočnih panelov, vetrnih turbin in baterij, ki se bližajo koncu svoje življenjske dobe, se bo v prihodnjih desetih letih povečala do 30-krat. Kakšne vse so rešitve?
Po mnenju strokovnjakov je edina rešitev odločna in globalno usklajena določitev vladnih predpisov in vzpostavitev naložb zasebnega sektorja, ki omogočajo recikliranje tehnologij nizkoogljične energije v velikem obsegu. Torej spodbujanje zasebnega sektorja k vlaganju v podjetja in infrastrukturo za zbiranje, transport, razgradnjo, izboljšanje, vnovično uporabo in predelavo komponent.
V Mednarodni agenciji za energijo (IEA) so napovedali več kot 30-kratno povečanje povpraševanja po mineralih, ki se uporabljajo za izdelavo baterij, do leta 2040 in več kot 40-kratno povečanje povpraševanja po litiju. Recikliranje in vnovična uporaba ne bosta niti približno odpravila potrebe po rudarjenju in predelavi teh materialov, lahko pa jo vsaj ublažita. Reciklirane količine bakra, litija, niklja in kobalta iz izrabljenih baterij bi lahko zmanjšale potrebe po oskrbi s temi minerali za približno 10 odstotkov, so navedli v IEA.
Evropska unija je vodilna v svetu pri izvajanju predpisov o recikliranju, zlasti za sončne celice in litij-ionske baterije. Že skoraj desetletje morajo države članice v skladu z direktivo EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) reciklirati 85 odstotkov materialov, uporabljenih v solarnih panelih. Stroški tega dela so pokriti z vnaprejšnjimi pristojbinami za panele. Proizvajalec panelov mora po koncu njihovega življenjskega cikla poskrbeti tudi za razgradnjo.
Nekatere od teh materialov, denimo kobalt in polisilicij, proizvajajo v okoljsko in družbeno problematičnih okoliščinah, zgovoren je tudi podatek, da Kitajska nadzira 80 odstotkov svetovne proizvodnje kobalta in 60 odstotkov litija.
O izzivih, povezanih z odpadki zelenega prehoda, si lahko več preberete na spletni strani Financ.
Po mnenju strokovnjakov je edina rešitev odločna in globalno usklajena določitev vladnih predpisov in vzpostavitev naložb zasebnega sektorja, ki omogočajo recikliranje tehnologij nizkoogljične energije v velikem obsegu. Torej spodbujanje zasebnega sektorja k vlaganju v podjetja in infrastrukturo za zbiranje, transport, razgradnjo, izboljšanje, vnovično uporabo in predelavo komponent.
V Mednarodni agenciji za energijo (IEA) so napovedali več kot 30-kratno povečanje povpraševanja po mineralih, ki se uporabljajo za izdelavo baterij, do leta 2040 in več kot 40-kratno povečanje povpraševanja po litiju. Recikliranje in vnovična uporaba ne bosta niti približno odpravila potrebe po rudarjenju in predelavi teh materialov, lahko pa jo vsaj ublažita. Reciklirane količine bakra, litija, niklja in kobalta iz izrabljenih baterij bi lahko zmanjšale potrebe po oskrbi s temi minerali za približno 10 odstotkov, so navedli v IEA.
Evropska unija je vodilna v svetu pri izvajanju predpisov o recikliranju, zlasti za sončne celice in litij-ionske baterije. Že skoraj desetletje morajo države članice v skladu z direktivo EU o odpadni električni in elektronski opremi (OEEO) reciklirati 85 odstotkov materialov, uporabljenih v solarnih panelih. Stroški tega dela so pokriti z vnaprejšnjimi pristojbinami za panele. Proizvajalec panelov mora po koncu njihovega življenjskega cikla poskrbeti tudi za razgradnjo.
Nekatere od teh materialov, denimo kobalt in polisilicij, proizvajajo v okoljsko in družbeno problematičnih okoliščinah, zgovoren je tudi podatek, da Kitajska nadzira 80 odstotkov svetovne proizvodnje kobalta in 60 odstotkov litija.
O izzivih, povezanih z odpadki zelenega prehoda, si lahko več preberete na spletni strani Financ.
Povezani članki
Zadnje objave
Direktor Festivala Ljubljana po tednu kritik vendarle popustil
30. 6. 2026 ob 19:55
Dr. Karl Hren: Ljudem so zaradi slovenščine odkrito grozili
30. 6. 2026 ob 18:29
Junija višji primanjkljaj države; javna poraba raste hitreje od prihodkov
30. 6. 2026 ob 15:20
Resni.ca ostaja zunaj Janševega partnerstva za razvoj
30. 6. 2026 ob 14:34
Druga vročinska kupola – kaj nam pove model ECMWF in kaj čaka Slovenijo?
30. 6. 2026 ob 12:45
Ekskluzivno za naročnike
Domovina ni hotel
30. 6. 2026 ob 6:00
Častilcem Tita in komunizma
29. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
30
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
03
Mučenci med slovenci – 28
19:00 - 20:00
JUL
03
Matičina odprta vrata
19:00 - 21:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
Andrej Muren
Na to naj odgovorijo tisti, ki te novitete forsirajo za vsako ceno. Ne pa, da nekaj vsilijo družbi, negativne posledice pa se morajo odpravljati drugi.
Teodor
Fosilna goriva se po uporabi izničijo. Recimo v pepel, ki je tudi uporaben. Motorje, peči itd. Pa se da tudi reciklirati.
marko272
Bistvena razlika je v tem, da je recikliranje sončnih panelov in baterij bistveno cenejše kot recikliranje fosilnih goriv. Za prvo že obstajajo obrati, za fosilna goriva cenovno sprejemljivega postopka še ni na vidiku. Kaj bomo izbrali?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.