Gretina vožnja v "prenatrpanem vlaku" čez Nemčijo kot simbol boja proti podnebnim spremembam

Predvsem v nemških medijih, pa tudi drugje po svetu, je žgočo razpravo o pristnosti okoljske aktivistke Grete Thunberg sprožil njen zavajajoč tvit s hodnika "prenapolnjenega nemškega vlaka".

Nemške železnice so namreč v užaljenem tonu odgovorile, da bi Greta lahko omenila tudi, kako lepo so zanjo skrbeli v prvem razredu, kjer je imela rezerviran sedež za del poti z okoljske konference domov na Švedsko. 

Nekateri, med njimi tudi do propagandnih prijemov okoljskih aktivistov skeptični podnebni znanstveniki, celotno zadevo vidijo kot preslikavo medijske propagande o domnevnih katastrofičnih posledicah podnebnih sprememb.

Na prvi sliki srce parajoča Greta, ki sedi na tleh vlaka. Na drugi odziv Nemških železnic: "Vljudno bi bilo omeniti še, kako kvalitetno smo skrbeli zate v prvem razredu, kjer si imela rezerviran sedež." pic.twitter.com/NDtosHXVKz

— Libertarec (@Libertarec) December 16, 2019

Je Greta Thunberg s svojim aktivizmom, ki jo v boju proti podnebnim spremembam vodi s prestižno jadrnico po oceanih, po kopnem pa z vlaki, pristna ali ne, se sprašujejo mnogi. Eden od twitov na poti z okoljske konference v Madridu domov, kjer se je okoli nje vse vrtelo kot da gre za Hollywoodsko zvezdnico, je vznemiril najprej Nemške železnice, nato pa še javnost.

V morda nedolžno mišljenjem twitu se je Greta prikazala kot potnica brez sedeža na prenatrpanem vlaku Nemških železnic, kar se je lepo usedlo v koncept njenega "grasroots okoljskega aktivizma". A Nemške železnice, očitno užaljene nad sporočilnostjo, da je "visoka gostja" morala sedeti na tleh, so razkrile nekaj, kar iz Gretinih tvitov ni zaslediti. Takrat ko so kamere in telefoni izklopljeni je namreč potovala v sedežu prvega razreda, pri čemer so jo železničarji še dodatno počastili s posebnim darilcem za "elitne goste".

Razprave v zvezi z dogodkom so šle v resnične strani. Med najbolj zanimivimi pa so predvsem ugibanja in ugotavljanja, da je zavajajoča zgodba o njenem vračanju na Švedsko preslikava slikanja katastrofičnih posledic podnebnih sprememb, ki jo prikazujejo Greta in tisti, ki za njo stojijo. Te se sicer dogajajo, a za človeštvo še zdaleč niso tako apokaliptične, kot bi bilo razumeti iz selektivno lansiranih sporočil ekipe okrog svetovne okoljske velezvezdnice.

Gre za katastrofično strašenje

Podnebna znanstvenica dr. Judith Curry je pred dnevi na svojem blogu predstavila pismo, ki ga je s strani nekega mladega Britanca prejela prejšnjo noč. Ta piše, da pristno verjame, da bodo podnebne spremembe ubile njega in njegovo družino ter da zadnjih devet mesecev razmišlja samo o tem.

"Povzroča mi bolečino v želodcu, ne jem in ne spim in na dnevni ravni doživljam napade panike," piše prestrašeni avtor ter dodaja, da je ura ena ponoči in zaradi tesnobe enostavno ne more spati.

Kot opozarja klimatologinja, s strani okoljskih upornikov in aktivistov slišimo vse bolj čustveno nabito retoriko, ki svari pred "grožnjo izumrtja", "podnebno krizo" ter "naraščajočim podnebnim kaosom".

A sama se sprašuje, pred čem točno nas naj skrbi. Pri tem navaja naslednja dejstva iz okvirčka.



"Medtem ko se številni ljudje ne zavedajo teh dobrih novic, pa reagirajo na vsako novico o vremenski ali podnebni katastrofi. Aktivistični znanstveniki in mediji pa vsak takšen dogodek prikažejo kot posledico človeškega učinka na podnebne spremembe, pri čemer ignorirajo analize ali bolj trezne znanstvenike, ki dokazujejo, da so se obdobja celo bolj ekstremnega vremena dogajala v prvi polovici 20. stoletja, ko so bili izpusti fosilnih goriv mnogo manjši," piše Curryjeva.

Zato se nadalje sprašuje, "zakaj smo tako zaskrbljeni zaradi podnebnih sprememb?" Kot pravi, ta skrb ni toliko zaradi segrevanja v minulem stoletju, temveč strahu, kaj bi se zaradi povečanih izpustov toplogrednih plinov lahko zgodilo v 21. stoletju. Pri čemer je poudarek na "lahko zgodilo".

V nadaljevanju svojega blogerskega zapisa opisuje pomanjkljivosti modelov, ki predvidevajo posledice podnebnih sprememb in napovedujejo "verjeten" dvig temperatur med 1 in 6 stopinj Celzija.

"Še vedno nimamo realističnih ocen kako bo na nas vplivalo toplejše podnebne in če je to nevarno," nadaljuje doktorica geofizike in bivša predstojnica Šole za študije Zemlje in atmosferskih znanosti na Inštitutu za Tehnologijo zvezne države Georgie v ZDA.

Po njenih besedah ne razumemo dobro, kako bo segrevanje ozračja vplivalo na bodoče ekstremne vremenske pojave. "Človeka uporaba ter izkoriščanje zemlje je za zdravje ekosistema in izumrtje vrst mnogo večji problem od podnebnih sprememb," trdi znanstvenica.

"Govorijo nam, da je znanost glede podnebnih sprememb poenotena. Ampak v podnebni znanosti obstaja napetost med namero, da se znanstveni konsenz zastavi kot podpornik izvajanja okoljskih politik ter raziskovalno znanostjo, ki skuša prestavljati meje dognanega. " 

A kot opozarja Curryjeva, podnebno znanost zaznamuje skokovito naraščanje baze znanja in porajajočih se nesoglasij med strokovnjaki. "Napovedi za 21. stoletje glede podnebnih sprememb so zaznamovane z veliko negotovostjo," zaokroža svoj strokovni pogled na to vprašanje.