Gruzija: množični protest proti zakonu o "tujih agentih"
Protestniki so se v gruzijski prestolnici Tbilisi spopadli s policijo, potem ko je parlament podprl kontroverzen osnutek zakona, za katerega kritiki pravijo, da omejuje svobodo tiska in zatira civilno družbo.
Policija za boj proti nemirom je uporabila vodne topove in poprove razpršilce, da je razgnala množice pred stavbo parlamenta. Vlada pravi, da je bilo poškodovanih več policistov in poškodovana policijska oprema, poroča BBC.
Predlog zakona, ki bi od nevladnih organizacij (NVO) in neodvisnih medijev, ki prejemajo več kot 20 % svojega financiranja iz tujine, zahteval, da se razglasijo za tuje agente, je doživel široko mednarodno obsodbo. Opozicija ga je opisala kot zakon v ruskem slogu, ki bi stigmatiziral in zajezil živahno gruzijsko civilno družbo in neodvisne medije.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price je dejal, da bi osnutek zakonodaje pomenil "ogromno nazadovanje".
Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell pa je dejal, da je osnutek zakonodaje "nezdružljiv z vrednotami in standardi EU".
Večina protestnikov in opozicije se boji, da bi sprejetje zakona pomenilo konec dolgoletnih ambicij Gruzije po pridružitvi EU. Več kot 80 % gruzijskega prebivalstva podpira evropsko perspektivo Gruzije, ki je zapisana tudi v ustavi države.
Policija za boj proti nemirom je uporabila vodne topove in poprove razpršilce, da je razgnala množice pred stavbo parlamenta. Vlada pravi, da je bilo poškodovanih več policistov in poškodovana policijska oprema, poroča BBC.
Predlog zakona, ki bi od nevladnih organizacij (NVO) in neodvisnih medijev, ki prejemajo več kot 20 % svojega financiranja iz tujine, zahteval, da se razglasijo za tuje agente, je doživel široko mednarodno obsodbo. Opozicija ga je opisala kot zakon v ruskem slogu, ki bi stigmatiziral in zajezil živahno gruzijsko civilno družbo in neodvisne medije.
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Ned Price je dejal, da bi osnutek zakonodaje pomenil "ogromno nazadovanje".
Visoki predstavnik EU za zunanjo politiko Josep Borrell pa je dejal, da je osnutek zakonodaje "nezdružljiv z vrednotami in standardi EU".
Večina protestnikov in opozicije se boji, da bi sprejetje zakona pomenilo konec dolgoletnih ambicij Gruzije po pridružitvi EU. Več kot 80 % gruzijskega prebivalstva podpira evropsko perspektivo Gruzije, ki je zapisana tudi v ustavi države.
Povezani članki
Zadnje objave
Dogovor o prekinitvi ognja med Libanonom in Izraelom – ali bo zdržal?
4. 6. 2026 ob 17:10
DZ po razpravi glasuje o ministrskih kandidatih
4. 6. 2026 ob 16:55
Država prevzela hiše – kaj pa odgovornost?
4. 6. 2026 ob 16:07
Zdravstveni sistem potrebuje konkretne spremembe
4. 6. 2026 ob 16:03
Zadnje opozorilo Sloveniji
4. 6. 2026 ob 14:15
Ekskluzivno za naročnike
Nova vladna ekipa: generacijski prelom, a čvrsti in izkušeni
4. 6. 2026 ob 12:00
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
5 komentarjev
Friderik
Ameriško zunanje ministrstvo ima neke pripombe....ne pove pa, da je v ZDA vsak dolžan zunanjemu ministrstvu prijaviti vsako financiranje pravne osebe iz tujine. Ne samo 20%. Toliko o hipokriziji. Tudi prvega diplomata EU. Soros et Co. bi rad neomejeno in skrivaj finaciral svoje bolne projekte.
Ti protesti so poskus novega "MAIDANA" iz leta 14 v Kijevu, ki je povzročilo toliko gorja.
rasputin
Evropski dušebrižniki seveda protestirajo proti oviranju nevladnih organizacij, od katerih so nekatere nič drugega kot ekspoziture tujih interesov znotraj dane države. Prek nevladnih organizacij druge države, korporacije in milijarderji vplivajo na javno mnenje in politiko dane države v skladu z lastnimi interesi.
Dovolj je pogledati vlogo nevladnih organizacij pri tihotapljenju migrantov v Evropo. Te skrbijo za ustrezno oblikovanje javnega mnenja, nudijo logistične informacije tihotapcem in migrantom, skrbijo za nujne potrebščine kot so oblačila, hrana, zdravila, nahrbtniki, spalne vreče, kolesa... Nekdo jih za to plačuje, vse to pa niti malo ni v interesu držav, kjer nevladniki dejansko izvajajo svojo politiko v nasportju z interesi državljanov.
V javnosti skušajo nevladne organizacije stalno vzbujati pri ljudeh občutek krivde, češ da smo Evropejci odgovorni za bedo migrantov in vse njihove težave doma, na poti v Evropo in ko pridejo v Evropo.
Nekdo nevladnike za to plačuje, vse to pa niti malo ni v interesu držav, kjer nevladniki dejansko izvajajo svojo politiko v nasportju z interesi državljanov.
Zahodna demokracija je žal le pesek v oči naivne javnosti. Dejansko vlada mednarodna elita, ki ima denar in ima kot taka na svojih vrvicah politike, medije, nevladnike...
Vdor v izbrano državo se ponavadi začne prek kupljenih nevladnikov, ki za majhen denar začno rovariti proti interesom lastne države in njenih državljanov, nadaljuje se prek podkupovanja medijev in politikov. Končni rezultat je država, ki vodi politiko nekakšne kulturne in politične avtodestrukcije.
Peter Klepec
Sicer pa, a vi ne rovarite proti lastni drzavi (SLO; EU)?
rasputin
Ne, jaz "rovarim" za interese naše države in EU, ne za interese ameriškega orožarskega lobija. Ampak to je zate višja matematika. Ti razumeš samo tisto, kar trobi medijska propaganda, ki deluje v nasportju z vitalnimi interesi Slovenije in EU.
Markoff
Financiranje NVO iz tujine ni problem. Netransparentno financiranje je. Samo poglejmo naš 8. marec, ki ni dobil niti evrocenta iz proračuna. Kdo torej financira kolačko in njene poulične performerje ter s kakšnimi cilji?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.