James Bond: Spectre - odrešenje za ceno kino vstopnice
Od petega novembra naprej se na velikih platnih naših kinematografov že štiriindvajsetič preganja tajni agent 007 – James Bond (Daniel Craig). Tokrat se po dvaindvajsetih letih vrača njegov starodavni nasprotnik Ernst Stavro Blofeld alias Franz Oberhauser (igra ga dvakratni oskrajevec Christoph Waltz), vodja mednarodne kriminalne združbe Spectre.
Že njen simbol, hobotnica, očitno kaže, da ima organizacija Spectre svoje lovke vsepovsod, da tako ali drugače obvladuje svet. Kot je bilo Bondovemu (takrat Pierce Brosnan) nasprotniku Elliotu Carverju (Jonathan Pryce) v Jutri nikoli ne umre jasno, da je informacijska moč tista, ki obvladuje svet, je tokrat Blofeldu malodane samoumevno, da s svojo organizacijo Spectre preko informacijske tehnologije in telekomunikacij nadzoruje in obvladuje praktično ves svet.
Gre le za filmsko fikcijo, ali našo stvarnost? So naši telefonski pogovori, e-maili, surfanje, objavljanje na spletu … pod nadzorom? Kolikšnim? Čigavim? Kdo je ali kdo so v našem svetu tisti »Blofeldi«, ki obvladujejo situacijo? V čigavih rokah se koncentrira informacijska moč in kdo z njo razpolaga in upravlja? Se sliši preveč konspirativno, paranoično, bolno …?
Verjetno se ob vsem tem zdi še najlažja pot, da se nemočno vdamo v usodo ali pa naprej živimo v zanikanju in se prepričujemo, da gre le za filmsko fikcijo. Seveda, če so vsa akcijska preganjanja, ne le na meji verjetnega, ampak pretežno onkraj nje, potem tudi vsebinskih elementov ne gre jemati resno. Morda vsaj nekatere?
Ne glede na to, ali Spectre z vso fiktivno zgodbo odraža neko resničnost sodobne družbe ali ne, v svojem jedru vendarle cilja na temeljno človeško potrebo po odrešenju. Agent 007 mora svet očistiti vseh zlikovcev, dobro (kar je sicer glede samega Bonda hudo vprašljiv pojem!) mora premagati zlo!
Ta, temeljna potreba človeštva, ki se v prispodobah izraža na prvih straneh Svetega pisma (1 Mz 1-11), konkretno pa jo je uresničil Kristus z zmago nad smrtjo, se v družbi, vsej sekularnosti navkljub, izraža na tak ali drugačen način.
Dve uri in pol trajajoči akcijski spektakel s herojevo zmago slednjič v gledalcu ustvari občutje odrešenosti, ki ima seveda razmeroma nizko ceno (kino vstopnice). Zato tudi hitro mine, resnična potreba po odrešenju pa ostaja.
Ob tem pa tudi vprašanja: V službi čigavega veličanstva sem? Čigav bom, ko me bo zajel Dih smrti? Kdo je zame v resnici Vse in še svet?
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Spectre (2015) IMDB
Že njen simbol, hobotnica, očitno kaže, da ima organizacija Spectre svoje lovke vsepovsod, da tako ali drugače obvladuje svet. Kot je bilo Bondovemu (takrat Pierce Brosnan) nasprotniku Elliotu Carverju (Jonathan Pryce) v Jutri nikoli ne umre jasno, da je informacijska moč tista, ki obvladuje svet, je tokrat Blofeldu malodane samoumevno, da s svojo organizacijo Spectre preko informacijske tehnologije in telekomunikacij nadzoruje in obvladuje praktično ves svet.
Veliki brat te gleda!
Gre le za filmsko fikcijo, ali našo stvarnost? So naši telefonski pogovori, e-maili, surfanje, objavljanje na spletu … pod nadzorom? Kolikšnim? Čigavim? Kdo je ali kdo so v našem svetu tisti »Blofeldi«, ki obvladujejo situacijo? V čigavih rokah se koncentrira informacijska moč in kdo z njo razpolaga in upravlja? Se sliši preveč konspirativno, paranoično, bolno …?
Resignacija ali zanikanje
Verjetno se ob vsem tem zdi še najlažja pot, da se nemočno vdamo v usodo ali pa naprej živimo v zanikanju in se prepričujemo, da gre le za filmsko fikcijo. Seveda, če so vsa akcijska preganjanja, ne le na meji verjetnega, ampak pretežno onkraj nje, potem tudi vsebinskih elementov ne gre jemati resno. Morda vsaj nekatere?
Odrešenje
Ne glede na to, ali Spectre z vso fiktivno zgodbo odraža neko resničnost sodobne družbe ali ne, v svojem jedru vendarle cilja na temeljno človeško potrebo po odrešenju. Agent 007 mora svet očistiti vseh zlikovcev, dobro (kar je sicer glede samega Bonda hudo vprašljiv pojem!) mora premagati zlo!
Ta, temeljna potreba človeštva, ki se v prispodobah izraža na prvih straneh Svetega pisma (1 Mz 1-11), konkretno pa jo je uresničil Kristus z zmago nad smrtjo, se v družbi, vsej sekularnosti navkljub, izraža na tak ali drugačen način.
Dve uri in pol trajajoči akcijski spektakel s herojevo zmago slednjič v gledalcu ustvari občutje odrešenosti, ki ima seveda razmeroma nizko ceno (kino vstopnice). Zato tudi hitro mine, resnična potreba po odrešenju pa ostaja.
Ob tem pa tudi vprašanja: V službi čigavega veličanstva sem? Čigav bom, ko me bo zajel Dih smrti? Kdo je zame v resnici Vse in še svet?
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Spectre (2015) IMDB
Zadnje objave
Četrti slovenski satelit v vesolju
7. 9. 2026 ob 14:34
AfD z zgodovinsko zmago v Saški-Anhaltu, a brez večine za samostojno vlado
7. 9. 2026 ob 12:08
Država končno dobiva vpliv nad Gen-I: konec nenavadnega lastniškega labirinta?
7. 9. 2026 ob 10:34
Domovina otrokovega upanja je slovenski jezik: prva triada
7. 9. 2026 ob 9:00
Varnostno preverjanje po slovensko
7. 9. 2026 ob 6:00
Kako smo zidali hiše (8/10): Vsi smo bolj nadarjeni, kot si mislimo
6. 9. 2026 ob 19:00
Uporaba drog: zakaj Ljubljana še nima varnih sob?
6. 9. 2026 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina otrokovega upanja je slovenski jezik: prva triada
7. 9. 2026 ob 9:00
Varnostno preverjanje po slovensko
7. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
09
Srce in razum v šoli
11:00 - 12:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
SEP
10
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.