Janković računa na spremembo prostorskega načrta, ki bo omogočila gradnjo sežigalnice na Barju

Mestna občina Ljubljana (MOL) se z vladanjem Zorana Jankovića vse bolj oddaljuje od potreb svojih prebivalcev. Mesto prav zaradi tovrstnih politik postaja čedalje bolj gentrificirano, osnovne javne storitve pa postajajo neuporabne, medtem ko strošek življenja v mestu narašča. Mestni svetnik Jasmin Feratović (Pirati) je opozoril, da osnutek OPN – katerega javna razgrnitev poteka od danes do 21. novembra – ohranja številne sistemske težave naše prestolnice. Med drugim predvideva spremembo OPN, ki bi omogočila lokacijo za sežigalnico na Barju.

Na 26. seji Mestnega sveta MOL so mestni svetniki obravnavali Dopolnjeni osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana. Mestni svetnik Jasmin Feratović (Pirati) osnutku OPN nasprotuje. Po njegovi oceni namreč ta še vedno ohranja številne sistemske težave našega mesta.

Mestni svetnik je pojasnil, da osnutek OPN še vedno omogoča širitev športnih in trgovskih objektov z visokimi parkirnimi normativi, kar neposredno spodbuja avtomobilski promet. Poleg tega dopušča prekomerno komercializacijo pritličnih prostorov objektov ob cestah, ki ne služijo prebivalcem, saj so najemnine previsoke za opravljanje cenovno dostopnih dejavnosti. Opozoril je, da osnutek ne vključuje jasnih pogojev za sočasno gradnjo vrtcev in šol ob širitvi stanovanjskih površin. Osnutek OPN tudi ne vsebuje mehanizmov proti gentrifikaciji in ne zagotavlja deleža neprofitnih stanovanj v sklopu večjih stanovanjskih investicij.

Osnutek OPN dopušča gradnjo sežigalnice na območju Ljubljanskega barja

Nadvse problematično pa je to, da osnutek OPN dopušča gradnjo sežigalnice na območju Ljubljanskega barja, kljub vprašljivi ekonomski upravičenosti in okoljskim tveganjem. Glede sežigalnice nas je mestni svetnik spomnil na spremembo namembnosti področja okoljske rabe, kar omogoča termično obdelovanje odpadkov. »To pomeni legalizacijo sežigalnice poleg regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju,« je opozoril. 

Spomnimo, vlada je aprila letos sprejela uredbo o gospodarski javni službi sežiganja komunalnih odpadkov. Predvidene so do tri sežigalnice – vključno z že obstoječo celjsko – skupno bi lahko obdelale do 140 tisoč ton odpadkov oz. skupno do 220 ton komunalnih odpadkov. Koncesiji naj bi lahko podelili na začetku leta 2026, v imenu MOL-a se bo na razpis za podelitev koncesije prijavil Javni holding Ljubljana z javnima podjetjema Voka Snaga in Energetika Ljubljana.

Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer že lani ocenil, da bi bila lahko sežigalnica zgrajena v petih letih. Po njegovem mnenju bi bila najprimernejša lokacija ob regijskem centru za ravnanje z odpadki na Barju – a obstoječi občinski prostorski načrt za zdaj tega ne omogoča. Kot je napovedal Janković, bi v ljubljanski sežigalnici lahko sežgali kar 150 tisoč ton odpadkov, zraven pa bi sežgali še 6 tisoč ton komunalnega blata iz čistilne naprave. Za zagotovitev zadostne količine komunalnega blata naj bi bil kanal C0 ključnega pomena.

Energetika Ljubljana objavila razpis za pripravo prostorsko-okoljske dokumentacije

Pred nekaj dnevi so v Energetiki Ljubljana na portalu javnih naročil objavili razpis za pripravo prostorsko-okoljske dokumentacije za umestitev objekta energijske izrabe odpadkov in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev odlagališča nenevarnih odpadkov Barje. V opisu postopka so zapisali, da se okvirni sporazum z izbranim ponudnikom sklene za obdobje 36 mesecev od sklenitve okvirnega sporazuma oziroma do sprejetja OPPN oziroma do izčrpanja ocenjene vrednosti okvirnega sporazuma, kar nastopi prej.

Izbrani ponudnik bo izvajal storitve inženiringa, projektiranja in strokovne podpore v postopku sprejema OPPN za PUSP. Strokovna podpora se pričakuje tudi v okviru vseh javnih obravnav in sestankov oziroma koordinacij na pristojnih ministrstvih, kjer je zahtevana projektantska oziroma strokovna podpora za specifična področja. Projektno naročilo je predvideno za izvedbo vseh aktivnosti in pripravo dokumentov, potrebnih do zaključka postopka OPPN za PUSP, ki se konča s sprejemom OPPN v mestnem svetu MOL in njegove uradne objave.

Javna razgrnitev poteka od 21. oktobra do 21. novembra

Kot lahko preberemo, je Mestna občina Ljubljana na podlagi sklepa o začetku postopka priprave sprememb in dopolnitev pristopila k izdelavi OPN MOL ID. »Posamezne vsebine so spremenjene in dopolnjene zaradi občinskih razvojnih potreb, potreb prebivalcev in pravnih oseb, podanih v obliki pobud v času od 18. 9. do 5. 11. 2023, zaradi ureditev skupnega lokalnega in državnega pomena, zaradi spremenjenih predpisov in režimov ter na podlagi izdelanih strokovnih podlag, so zapisali in pojasnili, da je bil za spremembe in dopolnitve OPN MOL ID izpeljan postopek celovite presoje vplivov na okolje in izdelano Okoljsko poročilo.

Javna razgrnitev poteka od 21. oktobra 2025 do 21. novembra 2025 na spletni strani MOL in v prostorih Oddelka za urejanje prostora MOL na Poljanski cesti 28, 1000 Ljubljana. Javne obravnave bodo na Gospodarskem razstavišču v Marmorni dvorani, Dunajska cesta 18, Ljubljana:

• 3. novembra 2025 ob 17. uri za območja četrtnih skupnosti Jarše, Moste, Golovec, Polje in Sostro
• 4. novembra 2025 ob 17. uri za območja četrtnih skupnosti Rudnik, Trnovo, Vič in Rožnik
• 5. novembra 2025 ob 17. uri za območja četrtnih skupnosti Šentvid, Šmarna gora, Šiška in Dravlje
• 6. novembra 2025 ob 17. uri za območja četrtnih skupnosti Črnuče, Posavje, Bežigrad in Center.

V času javne razgrnitve se lahko poda pripombe na Tehnično posodobitev OPN MOL ID, na spremembe in dopolnitve tekstualnega in grafičnega dela OPN MOL ID in na Okoljsko poročilo. Pripombe je mogoče podati le na vsebine, spremenjene v postopku petih sprememb in dopolnitev OPN MOL ID.