Je Golobova vlada romsko skupnost res izbrala kot žrtveno jagnje za nabiranje političnih točk?

»Romska problematika v JV Sloveniji je dosegla vrelišče. Žal pa nekateri romski aktivisti namesto pomirjanja situacijo le še zaostrujejo. Namesto da bi se končno soočili z vzroki, ki so pripeljali do tega stanja, zdaj napadajo tiste redke rešitve, ki poskušajo vzpostaviti red,« je v torek na Facebooku zapisal koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec, ki se je odzval tako na izjavo Varuha kot tudi na izjavo predsednika Romske zveze Slovenije Umbrella, ki je aktualno vlado med drugim obtožil, da je romsko skupnost izbrala kot žrtveno jagnje za nabiranje političnih točk. Mesojedec je zatrdil, da »Šutarjeva zakonodaja« ni naperjena proti Romom kot etnični skupini in da je visoko število izvršb med Romi dokaz o katastrofalni neučinkovitosti dosedanjih politik znotraj romske skupnosti in o alarmantnem obsegu kršitev, ki so bile dolga leta tolerirane.

»To ni kolektivno kaznovanje. To je uveljavljanje pravne države. Izjave, da gre pri izvršbah glob za »kolektivno kaznovanje na etnični osnovi«, so manipulativne in nevarne. Nihče ni kaznovan zato, ker pripada določeni skupnosti, temveč zato, ker je storil konkretne prekrške in ni poravnal zakonito izrečenih kazni. To je individualna odgovornost, ne etnična oznaka,« je na Facebooku zatrdil koordinator Ljudske iniciative Dolenjske in ocenil: »Če nekdo sistematično krši zakon, kopiči desetine ali stotine prekrškov in obenem pričakuje, da zanj ne bodo veljala nobena pravila, to ni socialna država – to je razkroj pravne države.«

Spomnimo, na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) oz. Šutarjevega zakona je bilo od 8. do 22. januarja izdanih 1.674 sklepov o izvršbi dolžnikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz naslova prekrškovnih terjatev. Terjan dolg s stroški izvršbe vred znaša 495.967,87 evra, izterjanih je bilo 126.260,94 evra (po 668 sklepih). Sklepi so bili izdani dolžnikom iz celotne Slovenije, še pred tem pa so dolžniki prejeli opomin – dolžnikov je bilo največ v Novem mestu, in sicer 245 (od skupno 1058 dolžnikov). »V sklepu o izvršbi je dolžnik poučen, da bodo rubljena tudi sredstva iz naslova denarne socialne pomoči. Na sklep se dolžnik lahko pritoži,« so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs) in napovedali, da bodo z izvršbo nadaljevali tudi v prihodnje.

Sodelovanje centrov za socialno delo ne deluje, ker Furs nima potrebnih podatkov

Novi zakon je Finančni upravi sicer razširil možnost poseganja v denarno socialno pomoč v primerih ponavljajočih se prekrškov, hkrati pa ji je naložil tudi obveznost, da mora o vsakem takem sklepu obvestiti krajevno pristojen center za socialno delo (CSD). Namen tega obveščanja ni formalen, ampak vsebinski: CSD mora presoditi, ali je treba pomoč delno ali v celoti izplačevati v naravi, da posameznik kljub izvršbi ne ostane brez sredstev za osnovno preživetje. Furs je v pojasnilih priznal, da te obveznosti ob začetku izvajanja zakona ni mogel izvajati neposredno, saj ne razpolaga s podatkom, kateri CSD je v posameznem primeru krajevno pristojen. Namesto neposrednega in sprotnega obveščanja centrov je zato sezname izdanih sklepov posredoval ministrstvu.

Ob tem so na Fursu še poudarili, da bi odločanje CSD tako ali tako lahko vplivalo predvsem na prihodnja izplačila in ne na že izdane sklepe. S takšno razlago je Furs svoje ravnanje opravičil z argumentom omejenega učinka – pri čemer pa se je hkrati razkrila sistemska napaka: zakon predvideva sodelovanje in hitro izmenjavo podatkov med organi, v praksi pa ta mehanizem ob uveljavitvi očitno ni bil vzpostavljen. Rezultat je, da se je začel izvajati represivni del zakona, socialna varovalka pa je zaradi pomanjkanja podatkov in zamikov v obveščanju ostala zgolj na papirju.

Varuh človekovih pravic je opozoril, da je že med sprejemanjem t. i. Šutarjevega zakona opozarjal na to, da gre za zelo občutljive posege v človekove pravice, ki bi zahtevali precej več premisleka, javne razprave in jasne presoje posledic. Po njegovih navedbah se zdaj v praksi kaže resen problem pri izvajanju zakona, saj informacije kažejo, da se ni ravnalo skladno z drugim odstavkom 8. člena, ki Fursu izrecno nalaga obveščanje krajevno pristojnih centrov za socialno delo. Ti bi morali presojati, ali je treba pomoč izplačevati v naravi, da posamezniki ne ostanejo brez osnovnih sredstev za preživetje.

Varuh razume pojasnila Fursa, da ta ni razpolagal s podatki o upravičencih do socialne pomoči in pristojnih CSD-jih. Vendar ob tem opozarja, da to odpira resno vprašanje, kako je bilo izvajanje zakona sploh načrtovano, če zakonske varovalke v praksi niso bile izvedljive. Nesprejemljivo se mu zdi, da se šele po uveljavitvi zakona iščejo rešitve za sodelovanje med organi. To po njegovih besedah pomeni odmik od načel pravne države, pravne varnosti in sorazmernosti – pri čemer posegi v socialno varnost ne smejo biti avtomatični, temveč morajo temeljiti na individualni presoji in ob zaščiti eksistenčnega minimuma posebej otrok, kot najranljivejše skupine.

V romski skupnosti nekateri menijo, da gre za politično odločitev

Na posledice izvršb na denarno socialno pomoč so se prejšnji teden javno odzvali tudi predstavniki romskih skupnosti, ki so opozorili, da so številni posamezniki in družine zaradi posegov Fursa ostali brez celotnega zneska pomoči in s tem brez sredstev za osnovno preživetje. Po njihovih navedbah ljudje na bankah niso mogli do svojega denarja, čeprav gre za edini vir dohodka. To po njihovem mnenju povečuje tveganje za socialne stiske in dodatno zaostruje razmere v že tako ranljivih okoljih. Ob tem so poudarili, da ukrepi sicer ne zadevajo zgolj Romov, vendar ti zaradi slabšega socialnega položaja nosijo nesorazmerno težke posledice – zlasti, ker ni bilo zagotovljeno pravočasno sodelovanje centrov za socialno delo.

Predsednik Romske zveze Slovenije Umbrella – Dežnik Haris Tahirović je ostro obsodil izvajanje zakona oz. izvršbe na denarno socialno pomoč. Po njegovih navedbah je bilo zaradi ukrepov države prizadetih več kot tisoč romskih družin, ki naj bi se čez noč znašle brez sredstev za osnovno preživetje. Ukrepe razume kot kolektivno kaznovanje in sistemski pritisk na romsko skupnost, pri čemer je govoril o institucionalnem rasizmu in kršitvah človekovega dostojanstva. Ob tem je še zatrdil, da gre za politično odločitev, s katero je vlada odgovornost za nerešene varnostne in socialne probleme prevalila na eno skupino prebivalstva.

Predsednika vlade Roberta Goloba je Tahirović obtožil, da je romsko skupnost izbral kot žrtveno jagnje za zbiranje političnih točk. Posledice so po njegovih besedah že vidne – otroci naj bi bili lačni, starejši in bolni pa brez osnovnih pogojev za življenje. Napovedal je uporabo domačih in mednarodnih pravnih sredstev, če ne bo prišlo do takojšnjega dialoga z vlado.

Mesojedec zavrnil očitke o kolektivnem kaznovanju in sistemskem rasizmu

Na javno izjavo Harisa Tahirovića se je z odprtim pismom odzval koordinator Ljudske iniciative Dolenjske Silvo Mesojedec, ki je ostro zavrnil očitke o kolektivnem kaznovanju in sistemskem rasizmu. Po njegovem mnenju zakon ne cilja romske skupnosti kot etnične skupine, temveč posameznike, ki so z večkratnimi prekrški in neplačevanjem kazni prišli v izvršbo, pri čemer poudarja načelo individualne odgovornosti. »Če se je med 1.270 družinami, ki so se soočile z izvršbo, znašlo nesorazmerno veliko romskih družin, to ni dokaz »institucionalnega rasizma« države. To je dokaz o katastrofalni neučinkovitosti dosedanjih politik znotraj romske skupnosti in o alarmantnem obsegu kršitev, ki so ga dolga leta tolerirale tako državne institucije kot, očitno, tudi vi kot vodstvo romske skupnosti,« je bil kritičen.

Opozorila o absolutni revščini in lakoti otrok je označil za zavajajoča ter zatrdil, da država ni odvzela socialne pomoči, temveč je posegla v prejemke zaradi zapadlih obveznosti. Odgovornost za socialno stisko po njegovem nosijo predvsem starši, ne država, pri čemer izpostavlja pomen obveznega šolanja, delovne aktivacije in spoštovanja zakonov. Mesojedec je Tahiroviću očital, da z ostrim jezikom in sklicevanjem na rasizem krepi konflikt, namesto da bi prevzel odgovornost za vodenje skupnosti. »Namesto da bi romsko skupnost vodili po poti integracije, izobraževanja in prevzemanja odgovornosti, jo s takšnimi izjavami potiskate v vlogo večne žrtve. To je lažja pot, a je pot v nadaljnjo izolacijo in revščino,« je opozoril in vprašal: »Kje ste bili, ko so prebivalci Dolenjske in Bele krajine opozarjali na nasilje in strah? Kje je bil vaš glas, ko so romski otroci nehali hoditi v šolo? Kje so vaši programi za delovno aktivacijo?«

Mesojedec je Tahirovića pozval, naj preneha s politiko izsiljevanja in ustvarjanja konflikta ter da naj zahteva srečanje z vlado. Svetoval mu je, naj zahteva takojšnjo pomoč v naravi za vse družine, ki so se znašle v stiski, da otroci ne bodo trpeli. Poleg tega naj zahteva še uvedbo obveznih programov delovne aktivacije in javnih del za vse delovno sposobne prejemnike socialne pomoči ter strogo pogojevanje socialnih transferjev z rednim pošiljanjem otrok v šolo.

Odzvali so se tudi na stališče varuha

Podobno so se odzvali tudi na stališče Varuha človekovih pravic. Ljudska iniciativa Dolenjske skupaj z Vaško skupnostjo Mihovica je varuhu očitala odtujenost od razmer na terenu v jugovzhodni Sloveniji in enostransko razumevanje človekovih pravic. Njegovo opozorilo, da kaznovanje ne sme imeti kolektivnih učinkov, so zavrnili z argumentom, da izvršbe niso usmerjene proti romski skupnosti, temveč predstavljajo individualne posledice za posameznike z neplačanimi kaznimi. Po njihovem mnenju dejstvo, da je med prizadetimi več Romov, ne kaže na diskriminacijo zakona, temveč na dolgoletno neučinkovito sankcioniranje kršitev.

Iniciativa Varuhu očita, da zanemarja pravice prebivalcev Dolenjske do varnosti in mirnega življenja ter da se oglaša šele zdaj, ko država posega v socialne prejemke, ne pa v letih, ko so po njihovih navedbah opozarjali na nasilje, tatvine in grožnje. Menijo, da Varuh s takšnim pristopom spodbuja kulturo nekaznovanosti in relativizira odgovornost za prekrške. Ob tem poudarjajo, da socialna država po njihovem razumevanju ne pomeni odsotnosti pravil, temveč solidarnost, ki mora biti povezana z odgovornostjo, delovno aktivacijo in spoštovanjem zakonov. »Socialna država ne pomeni države brez pravil. Pomeni solidarnost s tistimi, ki pomoč potrebujejo in spoštujejo družbeni dogovor. Tisti, ki sistematično kršijo zakone in ogrožajo varnost drugih, se sami izključujejo iz tega dogovora,« so zapisali in dodali, da od varuha pričakujejo, da bo končno začel varovati pravice vseh državljanov.