V romskem društvu napovedali shod, Civilna iniciativa Dolenjske pa soočenje

Foto: Peter Avsenik
POSLUŠAJ ČLANEK

Po tem, ko so v društvu Vstani romski otrok zaradi izvršb Fursa napovedali shod in Civilno iniciativo Dolenjske obtožili, da se gre hujskaštvo, so se odzvali tudi v iniciativi. »Napovedani protestni shod Romov pod parolo »Šutarjev zakon se mora končati« in sočasne izjave njihovih predstavnikov so dokaz popolnega nerazumevanja pravne države. To ni več samo opozarjanje na stisko, to je odkrito izsiljevanje,« so opozorili. Občinski svetnik in koordinator iniciative Silvo Mesojedec pa je za 26. februar napovedal soočenje in nanj povabil odločevalce. Bodo prišli?

Društvo Vstani romski otrok napoveduje shod, ki bo potekal v torek na Glavnem trgu v Novem mestu. Predstavili bodo svoje stiske, ki so jih povzročile Fursove izvršbe – gre za dolžnike, ki imajo v zadnjih dveh letih zaradi prekrškov vsaj tri neplačane terjatve. Po Šutarjevem zakonu lahko po novem z izvršbami posežejo tudi v denarno socialno pomoč. »Ljudje se množično obračajo na nas po pomoč, ker v kratkem času potrebujejo izredno pomoč za preživetje,« je pred dnevi sporočIlo društvo in zahtevalo, da se ukrep takoj ustavi oz. zamrzne in da se najdejo »pravične, zakonite in človeške rešitve«. »Če država ne bo ukrepala, se bomo obrnili tudi na Evropsko sodišče in uporabili vsa pravna sredstva za zaščito dostojanstva in osnovnih pravic ljudi,« so še napovedali. Pozvali so celotno romsko skupnost, naj se udeleži protesta.

Priložili so tudi dopis, ki so ga naslovili na različne institucije. V dopisu so opozorili, da posegi v socialne prejemke niso skladni z 2. členom Ustave RS, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Poleg tega po njihovih navedbah posegi niso skladni niti s 5. členom ustave, ki zagotavlja pravico do socialne varnosti. Našteli so še zakon o socialno varstvenih prejemkih, zakon o socialnem varstvu in 34. člen Listine EU o temeljnih pravicah. 

V društvu so proti koncu januarja ocenili, da so napadi na Varuha človekovih pravic, ki jih v imenu Civilne iniciative Dolenjske neutrudno poganja Silvo Mesojedec, nič drugega kot nevarno hujskaštvo pod krinko skrbi za varnost. »Gre za preizkušen recept: vzemi realne težave ljudi, najdi grešnega kozla med najšibkejšimi in nato obtoži institucije, da so »enostranske«, ker se držijo zakonov in ustave,« so zatrdili. Mesojedca so obtožili, da že leta gradi svojo javno podobo na konfliktu in populizmu. Namesto iskanja sistemskih rešitev, ki bi vključevale izobraževanje, zaposlovanje in dolgoročno integracijo, se po njihovih besedah raje poslužuje metod, ki poglabljajo razkol.

V Ljudski iniciativi Dolenjske so se odzvali na obtožbe

»V Ljudski iniciativi Dolenjske z obžalovanjem, a brez presenečenja, prebiramo odziv društva Vstani, romski otrok. Namesto argumentirane razprave o nevzdržnem stanju v Jugovzhodni Sloveniji smo ponovno deležni osebnih diskreditacij, etiketiranja s 'hujskaštvom' in zlorabe besedne zveze 'človekove pravice' za opravičevanje nezakonitih dejanj,« so zapisali. Društvo Vstani romski otrok trdi, da odvzem socialnih transferjev ustvarja »tempirano bombo«, ker ljudem vzame sredstva za preživetje. Po besedah iniciative pa je resnica ravno nasprotna. Kot so navedli, je tempirano bombo ustvarila desetletja trajajoča politika popuščanja, ki je določeno skupino ljudi naučila, da zanje pravila ne veljajo.

»Tempirana bomba so naselja, polna nelegalnega orožja, kjer vladajo nasilje, izsiljevanje in kriminal, in kjer otroci ne hodijo v šolo, ker so starši finančno nagrajeni za njihovo neizobraženost,« so našteli in zatrdili, da mora posameznik, ki stori prekršek ali kaznivo dejanje, za to odgovarjati. Če je edini prihodek posameznika socialna pomoč, potem mora biti po oceni iniciative ta vir dovzeten za poplačilo dolgov do družbe. V nasprotnem primeru država sporoča, da če ne delaš in živiš od socialne pomoči, lahko tudi kršiš zakone brez finančnih posledic. »To ni socialna država, to je financiranje anarhije,« so bili jasni.

V romskem društvu so iniciativi tudi očitali, da išče grešnega kozla med najšibkejšimi. »Kdo so ti najšibkejši? Ali so to tisti, ki ustrahujejo sosede, streljajo v naseljih, vozijo brez izpitov neregistrirana vozila in fizično napadajo policiste? Ali pa so najšibkejši tisti prebivalci Dolenjske – kmetje, delavci, upokojenci – ki si ne upajo na lastne njive, ki se zaklepajo v hiše in nemočno gledajo, kako jim država ne nudi nobene zaščite,« so vprašal v iniciativi in dodali, da ne napadajo revščine, pač pa napadajo nasilje in izkoriščanje sistema.

Kdo so ti najšibkejši? Ali so to tisti, ki ustrahujejo sosede, streljajo v naseljih, vozijo brez izpitov neregistrirana vozila in fizično napadajo policiste?

»Ljudska iniciativa Dolenjske je vladi že večkrat (decembra lani kar trikrat!) predložila konkreten program socializacije in delovne aktivacije,« so v iniciativi zavrnili obtožbe, da ne iščejo sistemskih rešitev. Po besedah iniciative v resnici zavračajo sistemske rešitve tisti, ki zahtevajo brezpogojno izplačevanje denarja kljub kršitvam zakona – in ne tisti, ki zahtevajo odgovornost. V iniciativi zahtevajo, da je socialna pomoč pogojena z družbeno koristnim delom in obiskovanjem šole ter da se denar ne deli »na lepe oči«, ampak da postane orodje integracije.

Foto: Borut Živulović / F. A. BOBO

»Napovedani protestni shod Romov pod parolo ''Šutarjev zakon se mora končati" in sočasne izjave njihovih predstavnikov so dokaz popolnega nerazumevanja pravne države. To ni več samo opozarjanje na stisko, to je odkrito izsiljevanje,« so opozorili v Ljudski iniciativi Dolenjske. Spomnili so, da je nekdanji romski svetnik Zoran Grm že v preteklosti javno napovedoval, da se bodo zaradi ukrepov povečale tatvine. Zdaj to retoriko še ostreje nadaljuje aktualni krški romski svetnik Dejan Brajdič, ki brez zadržkov izjavlja: »Zdaj bo več kriminala kakor je bilo, tudi več bodo kradli, vsem ljudem bodo kradli, kar bodo vidli, živali, od kmetije, kar bodo imeli, vse bo šlo.« Še več, odgovornost za svoja bodoča kazniva dejanja vnaprej prelagajo na druge: »Golob bo odgovoren, mi ne bomo odgovorni,« pravi Brajdič. »Takšne izjave niso klic na pomoč, temveč grožnja celotni družbi. Namesto da bi predstavniki romske skupnosti svoje ljudi pozivali k zakonitemu življenju in iskanju dela, s takšnimi besedami dejansko legitimizirajo kriminal kot sprejemljivo metodo preživetja. S to retoriko Brajdič, Grm in društvo Vstani, romski otrok ne pomagajo Romom, ampak jih potiskajo še globlje v getoizacijo in konflikt z večinskim prebivalstvom,« so zapisali v iniciativi in poudarili, da nobena socialna stiska ne opravičuje kraje ali ropa sosedove kmetije.

Ljudska iniciativa Dolenjske: Zakon mora veljati za vse enako!
Naša zahteva je preprosta in univerzalna: Zakon mora veljati za vse enako. Če delavec ali upokojenec ne plača kazni za prekršek, se mu država »usede« na plačo ali pokojnino, pa če mu ostane za kruh ali ne. Zakaj bi za prejemnike socialne pomoči veljala drugačna pravila? Ali nismo vsi državljani iste države? Dokler bodo obstajala dvojna merila – ena za tiste, ki prispevajo v blagajno, in druga, izjemno permisivna, za tiste, ki iz nje le jemljejo in hkrati kršijo pravila – mirnega sožitja ne bo. To ni populizem, to je klic na pomoč prebivalcev, ki imajo dovolj terorja in sprenevedanja državnih institucij ter nevladnih organizacij, ki živijo daleč od naše realnosti. 
Mesojedec napovedal soočenje in povabil tudi odločevalce
»Prebivalci Jugovzhodne Slovenije vemo, da je varnost pri nas na preizkušnji vsak dan. Desetletja poslušamo obljube iz Ljubljane, medtem ko se težave na terenu samo kopičijo. Zdaj, pred volitvami, zahtevamo odgovore. Zato sem kot koordinator Ljudske iniciative Dolenjske vsem predsednikom parlamentarnih strank poslal vabilo na ključno predvolilno soočenje o romski problematiki: »Od besed k dejanjem«,« je sporočil Silvo Mesojedec in povedal, da so vabila prejeli: Robert Golob (Gibanje Svoboda), Janez Janša (SDS), Jernej Vrtovec (NSi), Matjaž Han (SD), Asta Vrečko (Levica) in Anže Logar (Demokrati).
Mesojedec je poudaril, da gre za najbolj perečo temo njihove regije – sploh z varnostnega vidika. Zato soočenje po njegovih besedah ni le še ena debata, ampak trenutek resnice. »Ne zanimajo nas splošne floskule. Želimo slišati konkretno: Kdo se je poglobil v problem? Kdo ima dejanski načrt za rešitve po volitvah? Kdo si upa stopiti pred vas in povedati, kako bo zagotovil red in varnost,« je vprašal in dodal, da bo iz udeležbe (ali neudeležbe) vse jasno. »Stranka, ki ima vizijo in rešitve, bo prišla in jih predstavila. Tisti, ki nimajo pojma ali pa se bojijo soočenja z realnostjo, bodo ostali doma,« je zatrdil in izpostavil, da je prav, da se to razjasni še pred volitvami. Občinski svetnik in koordinator iniciative je napovedal, da se bo soočenje v Novem mestu odvijalo v četrtek 26. februarja, ob 17 uri. V Veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. »Pokažimo Ljubljani, da Dolenjska ne bo več tiho,« je na soočenje povabil prebivalke in prebivalce regije.
 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike