Je lahko navidezna resničnost boljša od resnične ali kaj nam bo ponudil Mark Zuckerberg?

Draga bralka, dragi bralec, črkovna solata, ki sledi, je zelo pisana in na prvi pogled precej neužitna. Če pa jo boste “zmazali”, vam bo orisala, v kakšnem svetu bodo morda živeli vaši otroci/vnuki/pravnuki. Obeta se jim, da bodo večino budnega časa preživeli v navideznem svetu, namesto da bi uživali lepote narave in se družili z ljudmi v resničnem. Jaz sem že dovolj star - in moder ;) - da se mi zdi ta ideja precej neumna, otrokom, ki so odraščali z mobilnim telefonom v rokah, pa je najbrž precej blizu. To piše nekdo, ki večino svojega budnega časa preživi strmeč v takšen ali drugačen zaslon.

Za družbeno omrežje Facebook ste že slišali. Verjetno ste celo eden od 2.895.000.000 njegovih aktivnih uporabnikov. Facebook, Inc. se je 28. oktobra preimenoval v Meta Platforms, Inc., oziroma na kratko Meta (ljudje, ki razumejo hebrejščino, so pohiteli z opozorilom, da meta v hebrejščini pomeni “mrtva je”). S spremembo želijo zaznamovati usmeritev v razvoj metaverzuma (ang. metaverse). Njihove aplikacije in blagovne znamke (Facebook, Instagram, WhatsApp in druge) ostajajo nespremenjene. Nespremenjena ostaja tudi njihova misija: povezovanje ljudi med seboj. Ter prodaja podatkov o teh ljudeh oglaševalcem, seveda. :) Si pa z naslova metaverzuma obetajo še nove vire prihodkov.

Kaj je metaverzum? Sama beseda je kombinacija besed meta in univerzum, kar bi lahko prevedli kot onkraj vesolja. Besedo je skoval pisatelj Neal Stephenson. V njegovem romanu Snow Crash iz leta 1992 je pomenila navidezno okolje, kjer so se ljudje kot avatarji srečevali med seboj in z drugimi računalniškimi agenti. (Avatar je lik, ki predstavlja uporabnika v tem navideznem okolju.) In podoben metaverzum si želi ustvariti Meta.

Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, vidi metaverzum kot logični naslednji korak: od govorne komunikacije (telefon, mobilni telefon) in pošiljanja besedil (e-pošta, sms-i), preko pošiljanja slik in videa do druženja v metaverzumu. Pravi, da pred zasloni že itak preživimo veliko časa - zdaj bomo pač namesto pred zaslonom čas preživljali v metaverzumu. Tam bomo lahko počeli vse, kar počnemo pred zasloni, le da bo še bolje. Metaverzum nas bo posrkal vase in lahko si predstavljamo, da bo zaradi tega še bolj zasvojljiv, kot sta Facebook in Instagram že sedaj. Eno od Metinih podjetij, Oculus, že od leta 2012 razvija in prodaja očala za navidezno resničnost, interakcije s to pa omogočata kontrolerja, ki ju držimo v rokah. Razvoj tehnologije naj bi omogočil beleženje izrazov na obrazu uporabnika v realnem času, kar bi omogočilo, da bi nas naši avatarji res prepričljivo predstavljali. Uporaba rok in gibov z rokami naj bi v prihodnosti nadomestila kontrolerje, kar nam bo omogočilo, da se bomo v metaverzum še bolj potopili.

Kaj naj bi v metaverzumu sploh počeli?

Skupaj z drugimi ljudmi - prijatelji? - se bomo lahko družili na koncertih, zabavah, igrali različne igre, se ukvarjali s športom ... Lahko bomo tudi delali v navidezni pisarni ter sestankovali s sodelavci in s strankami. Lahko bomo služili denar in lahko bomo trošili denar.  Vsa ta navidezna okolja, predmete in avatarje bo seveda moral nekdo razviti. Meta želi ponuditi platformo, ki bo ustvarjalcem omogočila, da bodo to naredili ter ponudili uporabnikom. Ti bodo te navidezne stvari plačevali kot doslej (s tem, da bodo “prodani” oglaševalcem) ali pa s pravim denarjem - od katerega bo Meta seveda dobila svoj delež. Zato bo Meta v razvoj svoje platforme metaverzuma v prihodnjih letih vložila milijarde dolarjev: če ji uspe, da njen metaverzum postane de facto standard za metaverzum, se ji bo to bogato poplačalo.

Seveda Meta na tem področju ni brez tekmecev. Za prvi metaverzum velja igra Second Life iz leta 2003. Na vrhuncu je imela 1.000.000 rednih uporabnikov. Zdaj pa primerjajte to število s številom aktivnih uporabnikov Facebooka. Temu lahko dodate še 1.393.000.000 uporabnikov Instagrama. Možnosti za uspeh Metinega metaverzuma so večje ravno zaradi ogromnega bazena obstoječih uporabnikov. Verjetno si bodo del kolača metaverzuma želeli odrezati tudi Google, Microsoft, Amazon in Apple. Uspešno si ga že režejo tudi mnogi razvijalci računalniških iger - te pravzaprav ustrezajo definiciji metaverzuma.

Kakšni bodo učinki metaverzuma? Če bo izkušnja res prepričljiva, bi lahko to prizadelo turizem, kot ga poznamo danes - zakaj bi letel na drug konec sveta, če ga lahko izkusiš iz udobja lastnega doma? Bo pa dobrodošlo zmanjšanje gneče na cesti in izpustov CO2, če bodo ljudje več doma. Bomo sploh še hodili v šolo in v službo ali se bomo zgolj povezali v navidezno pisarno in učilnico? Kakšni bodo učinki na zdravje - telesno in duševno? Kako bomo sploh sposobni (pre)živeti v resnični resničnosti, izven metaverzuma?

Na odgovore na ta vprašanja bomo morali počakati. Tudi na odgovor na vprašanje, kdaj bo metaverzum postal nekaj, kar bo uporabljala večina ljudi. Mene osebno Metin koncept ne prepriča, bom raje počakal, da se bom lahko v metaverzum priklopil direktno z možgani. Tako se bom lahko v navidezno resničnost resnično potopil. Do takrat pa bom užival v resničnem življenju z resničnimi ljudmi. Pa poskusil bom skrajšati čas, ki ga preživim pred zasloni. Pa izbrisal si bom račun na Facebooku.