Je tolčenje z zastavo po tleh "spodbujanje k razmišljanju" ali "onečaščenje državnega simbola"? Kaj pravijo gledališče, gimnazija in učiteljstvo

Vir osnovne foto: Vri foto: Slovensko mladinsko gledališče, Ivian Kan Mujezinović (vstavljena slika: Twitter)
Veliko mero zgražanja na družbenih omrežjih te dni povzroča posnetek predstave Hlapci v modernizirani izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, na katerem igralka z zastavo udarja po tleh in vpije »To je Slovenija«. Posnetek je na Twitterju delil premier v odhodu Janez Janša. Mnogi so se ob ogledu spraševali, ali gre za kaznivo dejanje, saj Kazenski zakonik prepoveduje sramotenje zastave Republike Slovenije.

Dodatno olje na ogenj je prililo dejstvo, da so si predstavo v okviru pouka ogledali tudi dijaki nekaterih srednjih šol, predstava pa ima izrazito politično vsebino ter je za šolski prostor potencialno sporna.

In čeprav ne moremo govoriti o kaznivem dejanju, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, vsaka svinjarija, ki sicer še ni kaznivo dejanje, vendarle ne sodi v šolski prostor.

Posnetek, ki je zaokrožil v javnosti, prikazuje igralko, ki z zastavo tolče po tleh in s svojim vpitjem oponaša protestnico s shoda proti migrantskemu centru v Jelšanah. Slednja je v navalu besa vpila: »Ne damo Slovenije, to je Slovenija« in serijo kletvic ter ob tem z zastavo, ki jo je imela v rokah, v navalu besa udarjala po tleh.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1522948056169259008?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1522953004214898689%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es3_&ref_url=https%3A%2F%2Fwww.nadlani.si%2Fnovice%2Fslovenija%2Fvideo-tole-so-morali-gledati-dijaki-poglejte-kaj-je-s-slovensko-zastavo-pocela-igralka%2F

Glede na to, da kazenski zakonik predvideva kaznovanje z zaporom do enega leta ali denarno kaznijo za sramotenje zastave, grba ali himne Republike Slovenije, se postavlja vprašanje, ali je Mladinsko gledališče, kot tudi razjarjena gospa na protestu, storilo omenjeno kaznivo dejanje.

A kazenski zakonik določa tudi, da se ne kaznuje v primeru, da se nekdo žaljivo izrazi v znanstvenem, knjižnem ali umetniškem delu, opravljanju časnikarskega poklica in še nekaterih primerih. Kot je za Domovino razložil odvetnik in strokovnjak za kazensko pravo dr. Blaž Kovačič Mlinar, je vse odvisno od konteksta, pri čemer je ključno, da ni namen dejanja žalitev.

»Takšno izražanje na kulturnem dogodku ni problematično, če ni njegov namen zgolj žalitev, kar pa je odvisno od konteksta. V primeru pregona bi sodišče moralo najti dokaze, da je bil namen ravnanja žalitev zastave Republike Slovenije.« Tako zoper protestnico, ki je verjetno ravnala iz protesta, kot zoper igralko, ki je omenjeno dejanje oponašala, bi te dokaze težko zbrali.

Podobno velja tudi za primer nagrajenke Prešernovega sklada Simone Semenič, ki je pred leti iz zastave za performans izrezala grb in skozi luknjo v zastavi potisnila svoj nosečniški trebuh.

Predstava v imenu kulture izrazito politično agitira


Slovensko mladinsko gledališče, ki predstavo igra, pojasnjuje, da je predstava nastala kot moderna interpretacija Cankarjeve drame Hlapci, »kot odziv na politično in družbeno situacijo svojega časa«. Enake družbene mehanizme, o katerih piše Ivan Cankar, so v SMG skušali prikazati na sodobnih primerih, predstavljeni pa so »problemi slovenske družbenopolitične resničnosti in novejše zgodovine: izbrisani, zapiranje meja za bosanske begunci med vojno v devetdesetih, trgovina z orožjem, avtoritarne politične tendence, konservativni vpliv Katoliške cerkve itd.«

V javnosti so zaokrožile tudi informacije, da so bili na odru raztreseni letaki Levice in petkovih kolesarjev, na stenah slike Tita in Kardelja, predstava pa samo pljuvanje po Janezu Janši.

V prizoru z zastavo se nanašajo na citat ene »od politično desno usmerjenih prebivalk in prebivalcev Slovenije«, so zapisali v SMG, pri čemer župan Ilirske Bistrice Emil Rojc na Twitterju opozarja, da ta podatek o omenjeni gospe ne drži.

https://twitter.com/RojcEmil/status/1523549536236761088

»Namen kritičnega gledališča in umetnosti je pokazati na težave, vznemiriti in spodbuditi k razmišljanju, da bi postali boljša družba, ki se zaveda lastnih težav in mehanizmov v sebi,« so še zapisali v SMG in dodali ugotovitev, da so svoj namen dosegli ter da bodo predstavo še igrali.

Dijaki so si jo ogledali v okviru šole


Predstava pa je vznemirila dijake 3. letnika Gimnazije Ravne na Koroškem, ki so si jo 6. maja ogledali v okviru šole. Vsako leto si kot večina slovenskih gimnazij ogledajo eno predstavo. Kot je zapisal ravnatelj šole Drago Benko, se zavedajo, da je SMG sodobno kritično gledališče, njihove predstave pa aktualizirajo današnje družbene probleme, a da nanjo niso zaznali kritičnih odzivov.

»Predstava je, to smo spoznali, res »alternativna«, na momente tudi šokantna. Mladim, tretješolci in tretješolke imajo že 18 let, zapusti (tudi nam »odraslim«) pač različna občutja. Kakorkoli, mladi v teh letih tudi na tak način spoznavajo svet in razvijajo svoj odnos do življenj,« je zapisal Benko in dodal, da so se z dijaki o predstavi tudi pogovorili. V odgovoru na naša poizvedovanja nas je povabil tudi na slovesnosti, ki jih pripravljajo ob pomembnih državotvornih praznikih, s katerimi utrjujejo domoljubje.

»Da sklenem, Gimnazija Ravne na Koroškem je bila, je in bo šola, v katero (dnevna) politika nima vstopa, kjer cenimo sodelovanje in pozitivno naravnano medsebojno komunikacijo in mlade vzgajamo v poštene, razmišljujoče, polne znanja ljudi,« je svoje pojasnilo zaključil ravnatelj.

Na področju kulture prevladuje levi diskurz


Izbira predstav, ki si jih bodo ogledali dijaki, je v veliki meri v domeni učiteljev, ki pripravljajo kulturne dneve, pri čemer imajo precej proste roke. Se pa večina učiteljev, s katerimi smo se pogovarjali, ravno zaradi slabih izkušenj z neprimernimi predstavami, SMG-ja izogiba. Ena izmed sogovornic pri tem doda, da pri izbiri pazijo tudi, da z izbiro ne prizadenejo verskih ali domoljubnih čustev svojih dijakov.

Po drugi strani pa je težko postaviti mejo kulturi, saj je ta vedno tudi avantgardna in širi prostor, opozarja drug profesor slovenščine, ki dodaja, da je kulturno ustvarjanje nemogoče povsem ločiti od politike. Pri tem se po njegovih besedah nima smisla slepiti, da na področju kulture prevladuje levi diskurz, saj da se levi avtorji pri nas čutijo dolžni vsiljevati svoje prepričanje, medtem ko so desni do tega početja precej zadržani. A si hkrati nikakor ne želi, da bi se na področju kulture pojavila cenzura.

Vdiranje politike v šolo?


V zvezi z vprašanjem omenjene predstave se odpira tudi vprašanje vdiranja politike v šolo. Ta sicer v šolo ne sodi in je v nekaterih primerih strogo preganjana. Eden izmed sogovornikov, ki poučuje na eni izmed katoliških gimnazij, se je tako pred leti že znašel v težavah zgolj zaradi povsem strokovnih razlag, ki bi lahko mejile na polje političnega.

Po drugi strani sogovornica z ene izmed javnih gimnazij iz pogovorov z dijaki sklepa, da je sama ena redkih, ki pred tokratnimi parlamentarnimi volitvami ni dijakom vsiljevala svojih političnih prepričanj.

KOMENTAR: Peter Merše
Četudi neka »svinjarija« še ni kaznivo dejanje, ni nujno kultura, vredna ogleda
Pojem kulture je danes izrazito širok in cenzura na kaj takega nikoli ni bila dober odgovor. Je pa zagotovitev pluralnosti prek financiranja ali postavitev vseh vrednostnih prepričanj enakopravno na trg. Vsekakor je neprimerno, da levo kulturo financiramo vsi prek davkov, desno, kolikor je pač je, pa tisti, ki želijo iz lastnega žepa. Čeprav pa nima smisla cenzurirati kulture samo zato, ker je vulgarna, prostaška ali žaljiva, pa je prav, da od šol zahtevamo, da dijake vozijo na kakovostne predstave, nenazadnje starši zanje tudi plačajo. A to počnimo kulturno, brez groženj. Politike iz kulture ne bo mogoče odpraviti. Tudi iz šole ne povsem. A agitiranje bi moralo biti nesprejemljivo, tako v razredu kot skozi zadnja vrata na kulturnih dnevih. Šola bi tako morala predstavo pogledati prej in oceniti, ali je primerna, glede na rezerviran odziv, pa se zdi, da so se verjetno tukaj vsaj malo opekli.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike