Jedrska energija omogoča prehod Slovenije v nizkoogljično družbo

Inštitut dr. Antona Korošca (INAK) in Wilfried Martens Center for European Studies (WMCES) sta predstavila energetske modele Finske, Češke in Slovenije, ki vključujejo jedrsko energijo kot del prehoda v nizkoogljično družbo. Ti modeli so bili analizirani z vidika strokovno-gospodarskega, energetskega in političnega.

Namen je bil raziskati možnosti in izzive, povezane z vključitvijo jedrske energije v kombinacijo energetskih virov za dosego ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. S predstavitvijo teh modelov je bil namenjen vpogled v možne poti prehoda v nizkoogljično družbo ter spodbujanje razprave o energetski politiki in trajnostnem razvoju.

Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu je na konferenci dejal, da EU odgovarja na podnebne spremembe z zelo hitrim prehodom v nizkoogljično družbo. »Elektrifikacija prometa, ogrevanje objektov s toplotnimi črpalkami, vključitev vodika v tovorni promet in industrijo prinašajo bistveno večje potrebe po nizkoogljični električni energiji. Vojna v Ukrajini je še dodatno pokazala, kako pomembna je energetska varnost za EU in vsako državo članico. Slovenija bo morala v prihodnjem desetletju podvojiti proizvodnjo nizkoogljične električne energije, zato moramo hitro sprejemati odločitve za umestitev novih hidroelektrarn, sončnih, vetrnih elektrarn in se odločiti za drugi blok NEK, v nasprotnem primeru se bo v Sloveniji dekarbonizacija spremenila v deindustrializacijo Slovenije.«

Podobnega mnenja je tudi Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije: »Pri podatku, podanem predhodno na konferenci, da bi 65 % ljudi glasovalo za umestitev JEK 2, se meni vseeno zdi, kot da si tega ne želimo speljati. Če bomo jedrsko energijo opustili, potem bomo izgubili tudi ljudi, strokovnjake, ki na tem področju delajo v Sloveniji.«