Jezus je nedolžen, primer je zaključen
Ko poslušam poročila o Jezusovem trpljenju in smrti se vedno nadejam, da bo rimski upravitelj Pilat, ki je poznal Jezusovo nedolžnost, primer zaključil, kakor je zapisano v naslovu. Čeprav poznam dogodke iz evangelijev, se mi vedno zdi tako verjetno, da bi Pilat lahko obrnil potek dogajanja. A vedno znova je konec isti: Jezusova smrt na križu.
Kakor opisuje evangelist Janez, se Pilat najprej skuša izogniti »primeru« v zvezi z Jezusovo obtožbo. Kakor, da se Jezus njega ne tiče. Najlažje si je pred resnico, odgovornostjo zatisniti oči, se obrniti stran, kakor da se bo potem vse dobro rešilo samo od sebe.
Pa se to ne zgodi – nikoli. Jezus je prišel na svet za vsakega človeka, da mu pove besedo resnice. Ampak včasih se zdi, da je lažje živeti v utvari, ki si jo o življenju in smrti, resnici in laži sezida človek. Tako je tudi Pilatova utvara, češ, da se bo primer v zvezi z Jezusom sam rešil, jalova. Tudi nam ljudem ne bo mogoče zatisniti oči, se obrniti stran pred tem, ali Jezusa prepustim drugim, ali se bo dotaknil tudi mojega življenja. Vedno se vrne in prisiljen bom sprejeti sodbo o Njem.
Jezus se k Pilatu vrne, gre z njim v sodno hišo, da Pilat ugotovi sodbo o Njem. Ugotovi, da je Jezus nedolžen, a ljudstvo hoče Jezusovo smrt. Pa si reče Pilat: »Naredimo kompromis. Jezusa bodo vojaki pošteno prebičali, tako da se množica pomiri, življenja mu pa le ne bom vzel – tole bičanje bo pač nepravično, a bolje, kakor da Jezus umre.« Se kompromis izide? Ne. Kompromis o tem, kaj je resnica in kaj laž se nikoli ne izide.
Jezus hoče izpolniti Očetovo voljo brez kompromisa. Lahko Jezus tudi od Pilata – človeka, terja doslednost pri resnici? Že Jezusova doslednost je moteča. Izzvala je že farizeje, pismouke, voditelje ljudstva, Pilata. Enako je danes. Jezus še vedno moti ali izziva, ker resnice ne izkrivlja, ne prilagaja sodobnim zapletenim razmeram, ne pristaja na kompromis o resnici. Človek pa je postal pravi izvedenec za kompromise, malo manj pa za resnico.
Pilat si je po kompromisu z bičanjem in ponujanjem zamenjave Jezusa za Barabo prizadeval, da bi Jezusa oprostil. Plemenit sklep. Treba je samo še reči: »Jezus je nedolžen, primer zaključen«. A cena takšne sodbe, se je zdela Pilatu previsoka. O tem zunaj glasno spregovori množica. V sodni dvorani je Pilat vedno vedel, kaj je resnica. Tam je bil mir, jasnost, tam je stal Kristus. A dobri sklepi niso preživeli grozeče nevarnosti zunanjega sveta. Že v naslednjem trenutku Pilat z umivanjem rok izstopi iz »igre« - ne upa si povedati in delati za resnico. Ker ne pričuje za resnico se zgodi umor. ---
Zelo aktualno. Dobri sklepi so postali naši spremljevalci – do prve ali druge ovire. Dober sklep zaziba v sen, ki pozabi na dejanje, ki je več kakor umivanje rok od odgovornosti, ki jo od mene terja resnica. Terja zvestobo, trud, včasih bolečino in umiranje. In Jezus je zvest resnici zato je doživel smrt. Pilat pa je takrat preživel. In Baraba in nahujskana množica in farizeji in pismouki.
A tako se je zdelo Bogu prav. Verjetno tudi zato, da imam danes mesto, kjer je Bog raztrgal svoje srce, da bi lahko stopil vanj. Da bi izmival moje gnile kompromise, da bi v Njem našel miren in tih prostor, kjer bi bila resnica jasna: Da me Bog tako zelo ljubi, da ga ne ustavi niti rimski, farizejski ali moj bič greha.
Kakor opisuje evangelist Janez, se Pilat najprej skuša izogniti »primeru« v zvezi z Jezusovo obtožbo. Kakor, da se Jezus njega ne tiče. Najlažje si je pred resnico, odgovornostjo zatisniti oči, se obrniti stran, kakor da se bo potem vse dobro rešilo samo od sebe.
Včasih se zdi, da je lažje živeti v utvari, ki si jo o življenju in smrti, resnici in laži sezida človek.
Živeti v utvari ali v resnici?
Pa se to ne zgodi – nikoli. Jezus je prišel na svet za vsakega človeka, da mu pove besedo resnice. Ampak včasih se zdi, da je lažje živeti v utvari, ki si jo o življenju in smrti, resnici in laži sezida človek. Tako je tudi Pilatova utvara, češ, da se bo primer v zvezi z Jezusom sam rešil, jalova. Tudi nam ljudem ne bo mogoče zatisniti oči, se obrniti stran pred tem, ali Jezusa prepustim drugim, ali se bo dotaknil tudi mojega življenja. Vedno se vrne in prisiljen bom sprejeti sodbo o Njem.
Jezus se k Pilatu vrne, gre z njim v sodno hišo, da Pilat ugotovi sodbo o Njem. Ugotovi, da je Jezus nedolžen, a ljudstvo hoče Jezusovo smrt. Pa si reče Pilat: »Naredimo kompromis. Jezusa bodo vojaki pošteno prebičali, tako da se množica pomiri, življenja mu pa le ne bom vzel – tole bičanje bo pač nepravično, a bolje, kakor da Jezus umre.« Se kompromis izide? Ne. Kompromis o tem, kaj je resnica in kaj laž se nikoli ne izide.
Jezus hoče izpolniti Očetovo voljo brez kompromisa. Lahko Jezus tudi od Pilata – človeka, terja doslednost pri resnici? Že Jezusova doslednost je moteča. Izzvala je že farizeje, pismouke, voditelje ljudstva, Pilata. Enako je danes. Jezus še vedno moti ali izziva, ker resnice ne izkrivlja, ne prilagaja sodobnim zapletenim razmeram, ne pristaja na kompromis o resnici. Človek pa je postal pravi izvedenec za kompromise, malo manj pa za resnico.
Jezus še vedno moti ali izziva, ker resnice ne izkrivlja, ne prilagaja sodobnim zapletenim razmeram, ne pristaja na kompromis o resnici. Človek pa je postal pravi izvedenec za kompromise, malo manj pa za resnico.
Cena pravične sodbe za Pilata previsoka
Pilat si je po kompromisu z bičanjem in ponujanjem zamenjave Jezusa za Barabo prizadeval, da bi Jezusa oprostil. Plemenit sklep. Treba je samo še reči: »Jezus je nedolžen, primer zaključen«. A cena takšne sodbe, se je zdela Pilatu previsoka. O tem zunaj glasno spregovori množica. V sodni dvorani je Pilat vedno vedel, kaj je resnica. Tam je bil mir, jasnost, tam je stal Kristus. A dobri sklepi niso preživeli grozeče nevarnosti zunanjega sveta. Že v naslednjem trenutku Pilat z umivanjem rok izstopi iz »igre« - ne upa si povedati in delati za resnico. Ker ne pričuje za resnico se zgodi umor. ---
Zelo aktualno. Dobri sklepi so postali naši spremljevalci – do prve ali druge ovire. Dober sklep zaziba v sen, ki pozabi na dejanje, ki je več kakor umivanje rok od odgovornosti, ki jo od mene terja resnica. Terja zvestobo, trud, včasih bolečino in umiranje. In Jezus je zvest resnici zato je doživel smrt. Pilat pa je takrat preživel. In Baraba in nahujskana množica in farizeji in pismouki.
A tako se je zdelo Bogu prav. Verjetno tudi zato, da imam danes mesto, kjer je Bog raztrgal svoje srce, da bi lahko stopil vanj. Da bi izmival moje gnile kompromise, da bi v Njem našel miren in tih prostor, kjer bi bila resnica jasna: Da me Bog tako zelo ljubi, da ga ne ustavi niti rimski, farizejski ali moj bič greha.
dr. Janez Kozinc je župnik v župniji Pišece na Bizeljskem
Zadnje objave
Ljudje bodo lahko odločali, ali si želijo nižje davke in polnejše denarnice
3. 8. 2026 ob 22:31
Kaja Rukav: »Še tako dobra sirotišnica ne more nadomestiti mame in očeta«
3. 8. 2026 ob 21:47
Invazija na Ceuto in problem Zahodne Sahare
3. 8. 2026 ob 19:52
Ustavno sodišče dopustilo referendum, posledic zavrnitve pa ni pojasnilo
3. 8. 2026 ob 18:09
Bencin jutri cenejši, dizel in kurilno olje občutno dražja
3. 8. 2026 ob 15:23
Prihajajoči dogodki
AVG
07
Sveta maša: »Mučenci med Slovenci«
19:00 - 20:30
AVG
08
44. Festival Radovljica 2026 - Od trubadurjev do Brahmsa
20:00 - 22:00
AVG
16
Koncert iz sklopa Večeri v atriju: Prifarski muzikanti
19:00 - 20:30
AVG
17
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
30
Video objave
[Video] Nataša Simončič: Takih težav ne privoščiš nikomur (Vroča tema, 30. 7. 2026)
30. 7. 2026 ob 19:49
Izbor urednika
Domovina št. 262: Pitna voda ali drekovod? Moč omrežja interesov
29. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante
22. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.