Jokavost postnega časa

Postni čas je v slovenski tradiciji neznansko žalosten. Pesmi v cerkvi so melanholične, moli se žalostni del rožnega venca, vživljamo se v trpljenje Jezusa na križevem potu. Šest tednov in pol.
Ne gre za splošno krščansko tradicijo, ampak bolj za katoliško oz. evropsko katoliško. Protestantski kristjani imajo žalosti v obredju manj. Za simbol imajo križ brez telesa umirajočega Kristusa. Bistvo krščanstva je namreč vstajenje iz groba, ne pa trpljenje na križu. Zveni prepričljivo.
V zgodovini je Katoliška cerkev poznala še veliko več samotrpinčenja. Raševinasta obleka, bičanje samega sebe. Zanimivo, da to danes še ni povsem izginilo. V nekaterih krajih Latinske Amerike prirejajo pasijonske procesije, na katerih prostovoljca pribijejo na križ. Pribijejo, ne zavežejo. A tudi v Sloveniji obstajajo ljudje, ki se za pokoro trpinčijo. Na podlagi pogovorov pa ne morem izključiti niti, da se najde tudi kak bičar.
Jezus se je tudi postil 40 dni. V samoti, premišljevanju, odrekanju, ne pa v žalosti in trpinčenju.
Veselje, ne jok
Evangelij je veselo oznanilo. Sveto pismo to večkrat omenja. Ne vem za to, da bi Jezus kdaj svetoval samotrpinčenje ali jokanje. Rekel pa je, naj se med postom ne obnašamo kot pogani, naj ne bomo čemerni. Apostol Pavel pa pravi, naj se veselimo z veselimi in jokamo z jokajočimi. Predlaga, da smo sočutni s trpečimi.
Po svoji pameti bi rekel, da je bolj v skladu z evangeliji iti na pogreb in tam tudi jokati kot pa moliti križev pot in se vživljati v trpljenje Križanega. Posebej, ker križev pot deloma sloni na srednjeveški tradiciji, ki je v Svetem pismu sploh ni. Ker je Biblija nadvse obsežna knjiga, tudi ne vidim posebnega smisla, da bi ji dodajali izmišljene ali hipotetične dodatke iz apokrifov. Mimogrede, obstaja tudi križev pot s 14 postajami, ki je samo svetopisemski. Zakaj ne bi raje uporabljali tega?
Za otroke je prisiljena žalost še posebej mučna. Otroci poldrugi mesec zapovedanega žalovanja še veliko težje prenašajo kot odrasli. Zanje bi bil postni čas veliko bolj smiseln in tudi doživet, če bi se poglabljali v Sveto pismo, molili in razmišljali brez poudarkov na turobnosti in žalosti.
Osebno
Kar pišem, je razmišljanje. Osebno. Ni nagovarjanje ali prepričevanje. Vera je intimna in jo vsaj doživlja po svoje. Kdo sem, da bi sodil in ocenjeval molitev drugega? Želim le povedati, kako razmišljam sam.
Spominjam se pokojnega duhovnika Ivana Likarja, poeta, ki je dejal, da si za pokoro ni treba devati kamenčka v čevelj, ker imamo pokore dovolj že v resničnem vsakdanu. Isto velja za žalost. Ni treba iskati žalosti, saj je je na planetu že preveč.
Vesel in blagoslovljen praznik vstajenja želim!
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu

(Jugo)nostalgija

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo

Branje kot navada in razvada
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

7 komentarjev
MEFISTO
Če bi dejal, da je pred velikonočni postni čas priprava na post, ki vas čaka ob koncu mandata te vlade in te koalicije, bi preveč razjezil vse levičarje, ki se trudijo tudi na tem portalu ustvarjati politično zmedo.
Andrej Hrastar
Preveckrat pozabljamo da je velika noc : trpljenje, smrt, sele nato vstajenje.
Trpeti moramo zato, da v slabih stvareh umremo in nato vstanemo.
Vsakega nekaj in po vrsti z globokim razmislekom kako nas Velika noc nagovarja v nasih zivljenjih, zeljah in potrebah.
Igor Ferluga
V protestantskem svetu je na Velikem petku enak ali celo večji poudarek kot na velikonočni nedelji. Tudi v umetnostnem svetu protestantskega sveta, tako likovnega kot glasbenega z vrhom, ali vsaj enim od njih v Bachovih pasijonih. V vsej človeški zgodovini je največje umetnike bolj kot karkoli drugega navdihovalo prav dogajanje Velikega petka. In osrednji simbol krščanstva je in bo vedno prav križ. Jezus je prenašanje križa neposredno obljubil svojim učencem in posredno kristjanom vseh časov. S križem in trpljenjem prihaja odrešenje, žalost je del življenja in normalnega čustvovanja in k duhovnosti spada tudi sočustvovanje z žalostjo in trpljenjem drugih. Družba, ki prisega samo oz predvsem na iskanje ugodja in veseljačenje, je na poti v plehkost in se počasi izrodi. Krščansko sporočila je celovito in ne zdi se mi pametno niti pred otroci potiskati v ozadje dele, ki ne grejo v smeri: Don't worry, always be happy. Evangeliji niso ne new age, ne gasilska veselica.
helena_3
Odlično ste to napisali, g. Igor!
Realist
Deloma se strinjam a bolj v duhu delanja kulta iz ceramonij. To je šele matranje. Kult forme, ki neusmiljeno duši vsebino in doživetost. Včasih se zdi, kot da nam mašo naredi sam organist in zamaknjeni pevci ki nam v višavah in opernih arijah želijo pokazati kako so izpilili svoj repertuar. Mnogi v klopeh se počutimo kot statisti.
Včasih ni med mašo niti trenutka tišine, vse je zasičeno s hrupom. Zdi se kot da smo izgubili Duha.
Kar se pa tiče "jokavosti". Če je skrupulozna je to problem nekiga ki sd želi samoodrešiti, taka situacija kliče po duhovnih vajah. Če pa je to bližina Jezusu, pa je to njegova tolažba. Jezus prosi sv. Favstino, za družbo pri trpljenju. Jezus trpi tudi danes. Kot je dejal Favstini, ga daleč najbolj boli pogublanje duš, ki se odrečejo njegovi Ljubezni. Tudi danes!
Pozabljamo, kako odgovorni smo za veliko duš.
Peter Klepec
V 21. stoletju duhovnost, vera, ce hocete, ni tisto „kapca gor in kapca dol“, ampak nekaj povsem drugega.
Biblija je zakonik, napisan v jeziku in obliki za leto nic. Se vedno velja, ampak ne kot skupek zgodbic in pravil, ampak kot kontekst, ki définira cloveka kot druzbeno bitje. Ta kontekst je omogocil naso civilizacijo, med drugim.
baubau
40-dnevi post ni namenjen trpinčenju, temveč spre obračanju! ...od slabega k dobremu-in Dobremu-Vstalemu. Veselo Veliko Noč vsem!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.