Jutri bo v Evropskem parlamentu obravnavana slovenska peticija o pravici do pokopa, "ker jim spoštovanja ne nakloni oblast v domovini"

Novinarska konferenca o peticiji o povojnih pobojih v Bruslju, Foto: Jakob Vid Zupančič, Domovina
POSLUŠAJ ČLANEK

V Evropskem parlamentu bo jutri obravnavana peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Prvopodpisani je zgodovinar dr. Mitja Ferenc, vložena pa je bila ob podpori evropske poslanke z vrst SDS Romane Tomc.

Po njenih besedah je njihova peticija med lani vloženimi v Evropskem parlamentu dosegla daleč največjo podporo. Težko je govoriti o tem, kaj bi se štelo kot uspeh peticije, dodaja Tomčeva. Že samo dejstvo, da bo o tem govora v Evropskem parlamentu, je nedvomno uspeh sam po sebi. Največji dosežek pa bi bil, če bi problemu prisluhnili aktualna vlada in slovenska politika.

Evropski parlament so pozvali, naj peticijo obravnava, »ker jim spoštovanja ne nakloni oblast v lastni državi«

Jutri bo v Evropskem parlamentu obravnavana peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji, ki jo je ob podpori evropske poslanke Romane Tomc vložil zgodovinar in član Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje prikritih grobišč dr. Mitja Ferenc.

Od vseh peticij v Evropskem parlamentu, ki so bile vložene v lanskem letu, je prav slovenska dobila daleč največjo podporo. S podpisom jo je izkazalo skoraj 2000 podpisnikov. Kot piše v uvodu peticije, je njen cilj poziv Evropskim inštitucijam, naj izrazijo spoštovanje do vseh žrtev komunističnih pobojev v Sloveniji, »ki nimajo svojega groba, mrliškega lista in dobrega imena, ter do njihovih svojcev«. S pozivom se obračajo na Evropski parlament, »ker jim spoštovanja ne nakloni oblast v lastni državi«.

V času potrditve uvrstitve peticije na dnevni red februarske seje, se pravi decembra lani, je Tomčeva dejala, da so v desetletjih komunistične vladavine prebivalce Slovenije prizadele vse oblike kršitev človekovih pravic in svoboščin, nad delom slovenskega naroda pa je bil storjen genocid. Pripadniki jugoslovanske komunistične tajne policije so na skritih lokacijah po vsej Sloveniji izvedli številne izvensodne usmrtitve, Komisija Vlade RS za prikrita množična grobišča pa je doslej evidentirala že več kot 750 lokacij skritih množičnih grobišč, je še povedala Tomčeva.

Največji uspeh bi bil, če bi peticijo upoštevala slovenska politika

Na današnji novinarski konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju sta poslanka in predlagatelj dr. Mitja Ferenc povedala, da je bil glavni motiv za peticijo ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Takrat so vsi ostali v šoku in se spraševali, kaj lahko naredijo, da opozorijo na to dejanje. Kot je povedala Tomčeva, so jo kolegi spraševali, kako lahko vlada ravna tako nespametno na takšnem občutljivem področju, in ob dodatnih pogovorih se je izkazalo, da je potrebno, da to evropski parlament obravnava, najboljši odziv na to potezo pa bi bila peticija.

Pri peticiji gre za poseben postopek, za katerega je značilno, da ga vložijo državljani, ki so neposredno, oziroma v tem primeru posredno prizadeti, se pravi svojci žrtev.

Peticijo so sooblikovali v sodelovanju s prvim podpisnikom, zgodovinarjem dr. Ferencem, do konca pa so jo oblikovali že lani pred poletjem. Nekaj časa je sicer trajalo, da je bila objavljena na spletni strani parlamenta. 2000 podpisov je skoraj dvakrat več podpisov, kot jih je prejela peticija, ki je bila na drugem mestu po številu podpisov, je poudarila Tomčeva.

Postopek za podpis peticije ni posebej enostaven, ravno velik interes in moč svojcev žrtev in njihovih družin sta najbrž razloga, zakaj bo peticijo obravnaval evropski parlament. Kot je danes dodal dr. Mitja Ferenc, lahko mirno rečemo, da je odnos do žrtev enega totalitarnega sistema pri nas drugačen kot do žrtev drugih dveh. Svojci komunističnih žrtev so po slovenski osamosvojitvi pričakovali veliko več. Veliko težav imamo že s samim pokopom žrtev, se pravi z nekim osnovnim standardom, ki ga poznamo že od Antigone dalje. Določene sorodnike žrtev se še vedno omalovažuje pri želji po teh osnovnih civilizacijskih pravicah, zato je prav, da opozorimo evropsko in slovensko javnost, da pri nas nekatere stvari ne potekajo tako, kot jih predvideva evropska zavest.

Usoda peticije se po besedah Romane Tomc nadaljuje v Sloveniji. Predlagatelji so tako že naredili svoje. O peticiji se bo izrekel evropski parlament, pot pa se nadaljuje še v slovenskem. Predlagatelji želijo opozoriti vlado, naj prekliče sklep oziroma povrne Nacionalni dan spomina, hkrati pa pozivajo državni zbor, naj sprejme resolucijo o totalitarizmih, ki jo je leta 2009 sprejel Evropski parlament.

Tomčeva zaenkrat še ne ve, če peticijo podpirajo tudi drugi slovenski poslanci Evropskega parlamenta iz leve strani. Gre za področje, kjer bi se lahko in bi se tudi morali poenotiti. Potem, ko je bila peticija že vložena, je Tomčeva posebej povabila tudi predsednico republike, dr. Natašo Pirc Musar, a na povabilo slednja ni odgovorila. Tudi pri njej se torej ne ve, ali peticijo podpira ali ne. Tomčeva in Ferenc zavračata trditve, da gre pri peticiji za ideološko temo, ki je ljudstvu servirana tik pred evropskimi volitvami.

Po besedah dr. Mitje Ferenca pa si glede podpore ostalih evropskih držav ne smemo delati utvar. Gre zgolj za kamenček v mozaiku, s čimer se skuša nadoknaditi civilizacijski dolg. Upa pa, da bo prišlo vsaj do nekega odziva med evropskimi parlamentarci, čeprav verjame, da je ta zgodba za njih težko razumljiva, saj se s takimi težavami ne srečujejo. Je pa res, da ni tako dolgo nazaj, odkar je prišlo do pokola v Srebrenici, zato bi lahko na tem primeru vlekli vzporednice s slovensko problematiko.

Malce težko je govoriti o tem, kaj bi bil uspeh peticije, dodaja Tomčeva. Peticij, ki se vlagajo v Evropskem parlamentu, je ogromno. Vsaka ni deležna pozornosti, mnoge so zavrnjene. Že to, da je bila peticija sprejeta kot ustrezna, je nedvomno uspeh, je povedala Romana Tomc. Da pa se je uvrstila na dnevni red, je že velika nadgradnja. Za vse večne čase bo v Evropskem parlamentu zapisana obravnava o slovenskem žalostnem primeru, kako ne zmoremo spoštovati osnovnih človeških norm. Največji uspeh pa bi bil, kar pa ni odvisno od predlagateljev, da bi to slišali slovenska vlada in politika, in da ukrenejo nekaj v smeri priznavanja žrtev komunističnega sistema.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike