Kaj je arheologija prispevala sodobnemu svetu in čemu jo je treba uničiti?
Arheologija je veda, ki se je še vedno drži priokus nebodigatreba. Ne glede na še tako odlična odkritja, od vaške situle do najstarejše piščali, od barjanskega kolesa do nagrobnih kapelic v Šempetru pri Celju in številnih drugih odkritij, arheologom pri nas še vedno rečejo »žličkarji«. Saj se ve. Kamor pridemo arheologi, so zamude in stroški. Nič ne de, če zamuja država, nič hudega, če zaradi slabega vremena stojijo gradbinci, arheologi pa delajo v snegu in vetru. Vsega so krivi arheologi!
Ker pa je denar postal svet in je ves svet samo še denar, niso paraziti samo zdravniki, ampak tudi arheologi. Tako je moč sklepati po predlogu novega zakona o varstvu kulturne dediščine, ki uzakonja nič več in nič manj kot uničenje slovenske varstvene službe, dediščine in še posebej arheološke dediščine, s tem pa tudi v svetu ugledne slovenske arheologije. Težke so te besede, pa jih »pretehtajmo« v širšem okviru zgodovine.
Arheologija je dala temeljna znanja o preteklosti in je soustvarjalka sodobnega sveta. Kako malo je srednjeveški človek vedel o preteklosti. Vse, kar ni bilo krščansko, je bilo uničeno kot delo hudičevih rok. Le malo antičnih rokopisov in starin se je ohranilo, največkrat v samostanih. Šele renesansa je odkrila antiko, ki so jo do tedaj poznali le iz latinskih besedil. Prva izkopavanja so razkrila ostanke stavb in kipe, nekatere med njimi omenjene pri latinskih piscih. Leta 1506 je sredi papeških vinogradov prišla na dan Laokontova skupina. Prepoznali so jo po Plinijevem opisu, prenesli v papeško zbirko, kjer sta jo preučevala Michelangelo in Raffaello. Kip je postal učni model in podlaga novih umetniških kanonov.
O pomenu arheologije in odnosu slovenske države do nje preberite v nadaljevanju.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
6 komentarjev
Mitja
Nisem prebral predloga novega zakona, zato moje mnenje temelji na gornjem članku in mojih izkušnjah z "žličkarji". Vsebina članka lepo našteva nekatera epohalna odkritja, ki pa niso bila pokrita z zakonom, pač pa z odnosom družbe do preteklosti. Arheologija se je od takrat institucionalizirala in za svoje delovanje zahteva denar. In tu se začne odnos "širokih ljudskih mas" do "žličkarjev" krhati. Kajti čisto navaden občan, ki je kupil parcelo za reševanje svojega stanovanjskega problema, po zaslugi ZVKDS odkrije, da bo zidal na potencialnem arheološkem najdišču in da bo to njega osebno stalo par tisočakov. Od morebitnih odkritij seveda njemu ne bo pripadalo nič, razen stroškov izkopavanja in konzervacije najdenih artefaktov. Če ne bo nič najdeno, se pa nobeden ne sekira. Podobno velja za kulturno dediščino. Stara hiša, z vegastimi zidovi, brez toplotne in hidroizolacije, v katero ob vsakem dežju vdira voda, je naenkrat postala izjemna vrednota. ZVKDS ne zanima, koliko bi stala sanacija in ali hiša izpolnjuje zahteve glede bivalnega okolja (naravna osvetlitev prostorov, etažne višine,..). Važno je, da se nekritično ohranja nekaj, kar bi se brez truda lastnika po ohranitvi, čez nekaj let sesulo samo vase. Ko pa objekt postane ruševina ali ogroža okolico, se ga lahko odstrani.
Prepričan sem, da je veljavne predpise potrebno spremeniti, da se bo poiskalo neko sožitje med institucionalizirano stroko in ljudmi, ki se srečujejo s stroko.
Andrej Muren
Aeheologijo kot znanost naš golobji režim načrtno uničuje, saj bi preklicani arheologi lahko izkopali še kakšno povojno morišče na Slovenskem in to tik pred volitvami.
Seveda pa so arheologi v oviro vsem gradbenim lobijem in to povsod, ne samo v Sloveniji. Res pa je, da drugje veliko bolje varujejo svojo kulturno dediščino kot pri nas. Spomnimo se samo na partizansko požiganje gradov med vojno.
baubau
Žal je res: Arogantne sedanje oblastnike zanima izključno njihov lastni tukaj in zdaj pa čeprav vse drugo z vsemi drugimi vred propade.
baubau
Upam, da bosta opozicija in stroka naredili vse, kar je mogoče, da to preprečimo.
helena_3
Moja ocena je, da se tale ne-kulturna ministrica bolj spozna na lepe cunjice kot na kulturo. Njeno znanje o kulturni dediščini se ustavi na Čebinah. O umetnosti pa pri pametovanju, da navadni smrtniki ne razumemo, kaj je prava umetnost. (Smo jo opazili, to "umetnost", in pogledali stran. Hvala zanjo. Ponižujoče in nagravžno). Medtem pa Jankovič v Ljubljani želi uničiti Plečnikovo dediščino in stavbo železniške postaje. Tako je, če spustiš slona v trgovino s porcelanom.
Hvala za poučne in zanimive prispevke, ddr. Verena Perko!
Anton Vidmar
Strinjam se,da je arheologija pomembna,še bolj kot kvaziumetnost "naših" umetnikov. Ampak nekaj me pa čudi. Zakaj v Egiptu že kakih 200 let izkopavajo trupla,ali se jih še niso nagledali...neetično je kar brez pravega razloga,za hobi,izkopati generacije prednikov.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.