Kako privarčevati: nekaj prijemov, ki jih svetujejo strokovnjaki in ljudje iz prakse
Oktober je mesec varčevanja. Lahko bi si mislili, da eden najbolj varčnih narodov v Evropi meseca varčevanja tako ali tako ne potrebuje. A dejstvo je, da ni pomembna le splošna varčnost, ki jo Slovenci pregovorno imamo, ampak tudi način ravnanja s privarčevanim denarjem, pristop k nakupovanju, vrednote, miselnost ter odnos do materialnega pa tudi finančno znanje. Pri tem je tudi pri nas še veliko rezerve, kar med drugim ponazarja tudi nedavni izračun Financ, da inflacija Slovencem na bankah v dveh letih »požrla« skoraj pet milijard evrov (kar je denimo polovico najvišje vladne ocene škode ob avgustovski ujmi).
In če doslej tega še nismo storili, je ob visoki inflaciji, občutni draginji ter vladnih ukrepih, ki so in bodo posameznike in družine še bolj udarili po žepu, toliko pomembneje pogledati, kam gre naš denar ter kako bi z njim lahko upravljali bolje. Na Domovini smo za vas pripravili sklop prispevkov, ki vam lahko pomagajo postati bolj osveščen in razsoden potrošnik, prihraniti denar ter bolje upravljati svoje finance.
Kje torej začeti, če želite bolje upravljati z denarjem?
Vzpostavitev proračuna in spremljanje prihodkov in stroškov
Za ogled se:
Naroči se
Prijavi se
Želite prebrati ta članek?
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
4 komentarjev
Realist
'Denar dobi vrednost šele, ko ga zapraviš.'
Misel nekega filozofa.
Zaapex
Mogoče bi lahko še omenili princip Plačaj prvo sebi (ang. Pay yourself first), kar pomeni, da ko dobiš plačo, prvo X% daš na stran bodisi za varčevanje, odplačilo visokoobrestnega kredita ali investiranje.
Prav tako bi lahko izpostavili metodo vplačevanje bi vrednostne papirje DAC (ang. Dollar Cost Averaging), kjer v enakomernem časovnem koraku, npr. en mesec, vplačujemo v vrednostne papirje. To pomeni, da vplačaš ne glede na stanje delniških trgov, da se izogneš čustvenemu nemiru zaradi vplačila.
marko272
Avto samo za to, da sme na cesto stane okoli 600 evrov letno (registracija, cestnina, vinjeta, zavarovanje, servis), potem pa moramo dodati še gorivo in stroške okvar. Ker živimo v Ljubljani, smo hitro izračunali, da nas izposoja el. avtomobila letno pride precej manj, kot nakup dodatnega avtomobila, ki bi ga uporabili le občasno ob koncih tedna. Pa še skrbi z menjavo gum, pranjem, vožnjo na servis, ipd., ni.
Igor Ferluga
Drzi. Okoli 3.000€ ali več letno je realen strošek, seveda brez goriva, za lastništvo in vzdrzevanje avta nižjega srednjega razreda. Za tiste, ki se radi postavljajo z opaznimi avti, je ta lahko tudi 2 ali 3 krat višji. Pri ogrevanju stanovanja oz. hise vsaka stopinja ogrevanja manj pomeni okoli 5% prihranka. Zato s tega gledisca čudi ogrevanje v zimskem času na temperature za nošenje poletnih oblačil s kratkimi rokavi. Doma, v službi, v šoli. Včasih, ko se ni bila tema, da je treba zmanjševati kurjenje fosilnih goriv, če želimo ustavljati hitro pregrevanje atmosfere, je bilo dovolj gretje na 18-20C. V spalnicah pa nic gretja ali kvecjemu na 15C. Gretje nas "okoljsko ozavescenih" na neko danes tipicno vrednost 23-25C pomeni okoli 30% več emisij in okoli 30% večji strošek. Mislim, da je precej lahko razložiti, kako manj trošiti. Težje je razložiti, kaj narediti s privarcevanim, da v časih visoke inflacije in visoke negotovosti z leti ne bo izgubljajo vrednosti. Bojim se, da je to predvsem področje prevarantov in šlogaric.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.