Kljub Cerarju in sedmim pravnikom v vladi se kar pri 60 % sprejetih predpisov niso ustrezno posvetovali z javnostjo

V Sloveniji imamo okrog 800 zakonov in 19.000 podzakonskih aktov. Zato niti niso zelo zgrešene obljube nekaterih politikov v predvolilni kampanji, da bodo zmanjšali število predpisov.

Številka vseh teh zakonov je zelo velika in nič čudnega ni, da je velik del te zakonodaje nekakovosten. Prav s tem razlogom je Državni zbor konec leta 2009 sprejel Resolucijo o normativni dejavnosti. V njej se zavzema za kakovostne predpise, saj so ti temelj dobre države.

Kaj kakovosten predpis je, resolucija sicer ne pove, daje pa kopico načel, ki naj bi se jih zakonodajalec držal v postopku sprejemanja zakonodaje. Največja zaveza je sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov.

Od sprejema resolucije pa njene kršitve spremlja krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNVOS. Števec kršitev meri koliko zakonov in podzakonskih aktov, ki jih sprejema oziroma vloži v parlamentarno proceduro vlada, se ni držalo minimalnega 30 dnevnega roka za pripombe in razpravo strokovne javnosti. V mandatu Mira Cerarja je vlada sprejela/pripravila 1776 predpisov, od tega je v 1067 primerih (60 %) prišlo do kršitev.

Gre še za eno področje, kjer pravniku Miru Cerarju z ekipo 17 ministrov (od katerih je, mimogrede, kar 7 pravnikov) ni najbolje uspevalo ohranjati videza moralne, etične in transparentne vlade. Sicer pa pri spoštovanju resolucije niso bili bistveno boljši niti njegovi predhodniki. Vlada Alenke Bratušek je resolucijo kršila v 65 % primerov Janševa vlada v kar 81 % primerov, Pahorjeva pa (le) 53 % primerov.

Največ kršitev na Ministrstvu za zunanje zadeve

Ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga je v iztekajočem mandatu vodil pravnik Karl Erjavec, je pri sprejemanju predpisov javnost ignoriralo kar v 78 %. Z javnostjo se niso posvetovali pri sprejemanju zakonodaje, potrebne za uveljavitev arbitražne razsodbe. Ministrstvo ni izvedlo javne razprave, ker naj bi bil sprejem predpisa nujen, in sicer naj bi preprečil težko popravljive posledice za državo. Pri tem pa teh posledic za državo ni jasno konkretiziralo.

Na drugem mestu se je po številu kršitev znašlo Ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Andreja Katič, po izobrazbi prav tako pravnica. Tretje mesto si delita Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance se denimo z javnostjo ni posvetovalo pri sprejemanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, saj je šlo za nov zakon iz leta 2016 in se jim javna razprava zato ni zdela več potrebna.

Prekratek rok za pripombe in še v času poletnih počitnic (med 21.7. in 11.8.2017) so na finančnem ministrstvu dali pri sprejemanju zakonov o dopolnitvah naslednjih zakonov: o davčnem potrjevanju računov, o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini in Zakona o davčnem postopku. Ali gre pri tem zgolj za manjšo nepazljivost ali načrtno izogibanje mnenjem javnosti, ki se je zakonodaja tiče, presodite sami.

Najmanj kršitev je bilo na Ministrstvu za zdravje, kjer so resolucijo kršili le v 42%.

So kršitve res tako hude?

Kršitve v primeru sprejemanja zakonov niso tako hude, saj gre zakon še skozi celoten zakonodajni postopek v parlamentu. Prav pa bi bilo, da bi vlada v proceduro vložila čim bolj dober predlog zakona, ki je usklajen tudi s stroko. Zato pa je nujno, da ima javnost pri pripravi predloga zakona dovolj časa za pripombe in predloge.

Niso (zelo) problematične niti kršitve, ki nastanejo pri sprejemanju podzakonskih aktov, ki so manj pomembni ali urejajo ozko področje. Hujši problem je, če sodelovanja z javnostjo ni pri sprejemanju sistemske zakonodaje.