Kmetje kot milijardna kolateralna škoda državnih politik (video)

Foto: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK

Nemčija je danes doživela zgodovinski protest kmetov. Po vsej državi so se s traktorji odpeljali na ceste in v mesta ter ohromili promet tudi na nekaterih avtocestah, o masovnih protestih poročajo iz vse države, kmetje so zasedli tudi središče Berlina.

Protestirajo proti načrtom oblasti, da bi na račun kmečkih subvencij in davčnih olajšav napolnili zvezni proračun za leto 2024, potem ko je njegovo sprejetje zablokiralo sodišče. Nemškim kmetom so solidarnost izkazali tudi stanovski kolegi iz sosednje Avstrije in Madžarske, Nemčija pa ni edina država, kjer kmetje protestirajo. Pred mesecem dni so gnojnico na vladno poslopje v znak protesta zlivali tudi francoski kmetje, obsežne proteste so imeli lani na Nizozemskem, pa tudi pri nas.

Prav na račun kmetov namreč, tako ugotavljajo danes državni svetniki, nepremišljeni okoljski ukrepi stanejo milijarde evrov.

Že pred zoro so se danes na ulice nemških mest, cestne vpadnice in ponekod tudi na avtoceste podali nemški kmetje. Zvezna vlada pod vodstvom Socialdemokratov in Zelenih je namreč predstavila načrt, po katerem bi odpravili vračanje trošarin kmetom za dizel, ki ga porabijo kmetijski stroji, odpravili bi tudi nekatere subvencije in davčne olajšave pri nakupu kmetijskih strojev.

Pri davčnih olajšavah za nakup vozil je vlada sicer pred dnevi že popustila, vračanje trošarin pa namerava zgolj zamakniti in uvesti postopoma do polne uveljavitve v letu 2026.

S tem ukrepom skuša nemška vlada privarčevati 900 milijonov evrov, s čimer skušajo zapolniti 17-milijardno luknjo v proračunu za leto 2024, zaradi katere ga je zavrnilo nemško vrhovno sodišče. Kmetje opozarjajo, da so bili s tem ukrepom nepravično obremenjeni in da lahko mnoge kmetije ukrep pripelje v bankrot. Velik del presežne porabe, ki bi se tako financirala, pa gre prav za ukrepe boja proti podnebnim spremembam, ki prav tako na drugi strani pogosto omejuje kmete.

Kmetje ostro proti vladni »zeleni« politiki na njihovih plečih

Kmetje so danes zablokirali vstop v več mest, protesti pa naj bi trajali ves teden ter se še stopnjevali do prihodnjega tedna, ko bi lahko največje gospodarstvo v Evropi povsem obstalo, saj se utegnejo kmetom pridružiti tudi nekatere druge poklicne skupine, vključno z delavci na železnici, vozniki tovornjakov, ki protestirajo proti zvišanju cestnin, mlinarji, peki in mesarji.

Zaradi protesta je danes ustavila proizvodnjo Volkswagnova tovarna v Emdnu, ker delavci niso mogli priti na delo. A kljub omejitvam je podpora javnosti kmečkim protestom izjemna. Po meritvi mnenja javne televizije kar 91 % Nemcev meni, da so protesti kmetov upravičeni.

Vlada, ki medtem kmetom odgovarja, »da je na koncu odgovornost vlade, da se odloči in vodi v smer, ki ni nujno po godu vsem«, pa uživa vse manjšo podporo. Pred vsemi tremi vladnimi strankami je po javnomnenjski priljubljenosti zdaj tudi že Alternativa za Nemčijo, ki zaseda drugo mesto na lestvicah, za prvouvrščeno opozicijsko Krščansko-demokratsko unijo.

Obtožbe o desnem ekstremizmu, ki jih kmetje ostro zavračajo

Vlada medtem skuša pozornost s kmečkih zahtev preusmeriti drugam. Vse stranke so obsodile protestne kmete, ki so v četrtek skušali preprečiti izkrcanje s trajekta v Schlüttsielu gospodarskemu ministru in podpredsedniku vlade iz vrst Zelenih Robertu Habecku, ki se je vračal z dopusta. Množico protestnikov, ki se je skušala vkrcati na trajekt, je od tega odvrnila policija, trajekt pa je nato odplul v drugo pristanišče.

Vladna politika opozarja, da se med protestnike mešajo tudi skrajni desničarji in da bi lahko skušali izvesti prevrat ter da protesti niso več mirni. Kmečke organizacije so se od morebitnih ekstremistov na protestih ogradile, velika večina protestov je potekala mirno in organizirano.

Kmečke organizacije so vse proteste prijavile, prebivalce Nemčije pa pozvale k razumevanju in podpori, saj brez kmetov tudi zanje ni prihodnosti. Tako zagotavljajo, da so kljub protestu zagotovljene evakuacijske poti, prepovedana sta orožje in alkohol, na cestah so lahko le registrirana vozila, vozniki pa morajo upoštevati navodila policije in redarjev. Prav tako ne smejo postavljati ovir, ki bi lahko ogrožale varnost v cestnem prometu.

Takole so bili danes videti protesti:

Protesti v Nemčiji pa niso edini. Decembra so zaradi omejevanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev in omejevanja obdelovanja zemlje protestirali v Franciji, kjer so kmetje protestno vladno palačo polivali z gnojnico, obsežne proteste pa so imeli lani tudi na Nizozemskem, kjer se je vlada odločila zapreti tretjino tamkajšnjih kmetij, da bi zadostila določenim okoljskim ukrepom. Tudi slednje je pripomoglo k zmagi populista Geerta Wildersa na nedavnih volitvah.

Samo štirje nepremišljeni ukrepi povzročili za 3 milijarde evrov škode, vsi skupaj verjetno preko 30 milijard

Skupni imenovalec večine protestov kmetov so nepremišljeni ukrepi, ki jih oblasti uvajajo v imenu okolja, pred čemer ni imuna niti slovenska oblast. Prav na posledice slednjih ukrepov so danes opozarjali v državnem svetu, kjer je potekala seja Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri so obravnavali ekonomski vidik omejevanja zasebne lastnine na kmetijskih zemljiščih in gozdovih.

Svetniki opozarjajo, da se z mnogimi ukrepi krši ustava, ki ščiti zasebno lastnino, in zakonodaja, ki določa, da je v primeru posega vanjo ali njenega omejevanja treba podati ustrezno odškodnino, takšno, ki pokrije dejansko škodo, kar pa v Sloveniji pogosto ni praksa.

Goran Živec je svetnikom predstavil izračune škode, ki so jo ali jo še utegnejo povzročiti določeni zakonski ali drugi ukrepi omejevanja obdelovanja zemlje ali urejanja gozdov.

Čeprav bi predlagatelji ukrepov morali predstaviti vse posledice sprejete zakonodaje, so pogosto zapisani finančni učinki zakona v višini 0 evrov, čeprav posegajo v pravice posameznikov, ki bi jim zaradi tega država morala izplačati odškodnine. Finančne posledice so po njegovi oceni ustrezno ovrednotene le pri 15 % slovenskih predpisov, zaradi česar ocenjuje, da je velik del ukrepov v Sloveniji zaradi tega celo protiustaven.

Konkretno: ustavljena, a ne še umaknjena prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih bi samo slovenskim vinogradnikom – kar tretjina slovenskih vinogradov je na takšnih območjih – povzročila letno 25,8 milijona evrov škode, v dvajsetih letih skoraj pol milijarde. Še vedno obstaja možnost, da ukrep stopi v veljavo.

Omejitev paše in košnje na območjih Nature 2000 bo prav tako, če stopi v veljavo, ustvarila preko pol milijarde ekonomske škode lastnikom teh zemljišč. Uredba o varovanju gozdov skupaj z gojitvenimi načrti v gozdnih gospodarstvih, ki v delu slovenskih gozdov povsem prepovedujejo sečnjo, povzroča 1,6 milijarde evrov gospodarske škode v 20 letih, ob predpostavki, da bi ves les, ki bi ga sicer posekali, porabili za drva. Če bi šlo za kakovosten les, je škoda temu primerno višja.

Sprememba bonitet zaradi spremembe katastra je ustvarila 376 milijonov evrov škode lastnikom in 240 milijonov evrov škode občinam. Skupno zgolj štirje omenjeni ukrepi ustvarjajo preko 3 milijarde evrov škode, ki jo utrpijo lastniki zemljišč in v nekaterih primerih lokalna skupnost, ki bi morala biti odškodninsko ovrednotena, pa ni, opozarja Živec. Vsi omenjeni ukrepi, so imeli oceno finančnih posledic ukrepa ocenjeno na nič.

Državni svetniki opozarjajo, da je to nesprejemljivo ter da je treba začeti dosledno sprejemati ukrepe, ki bodo uravnoteženi ter pravilno ocenjeni, oškodovanci pa ustrezno kompenzirani.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike