Ko cirkusanta iz Palestine premagata slovenska pesem in harmonika
Pisalo se je leto 2019 in na Emi, izboru slovenskega predstavnika na Pesmi Evrovizije, je nastopilo deset kandidatov. Med njimi je strokovna žirija izbrala dva finalista, končni izbor pa prepustila občinstvu.
V finale se je uvrstila modrolasa, vpadljivo naličena Sara Briški Cirman, javnosti bolj znana pod umetniškim imenom Raiven, ki je nastopila s skladbo Kaos. Modernistična, nespevna skladba praktično brez vsebine je bila pospremljena s plesom in že skoraj epileptičnim šovom luči.
V finale ji je komisija ob bok postavila skoraj popolno nasprotje – miren mlad par, Zalo Kralj in Gašperja Šantla, brez ličil in vpadljivih oblek, brez plesa, z za evrovizijo povsem netipično mirnostjo, odsotnostjo šova, z nežno pesmijo Sebi.
Publika je s skoraj tričetrtinsko večino na tekmovanje v Tel Aviv poslala Zalo in Gašperja, zgled normalnosti sredi evrovizijskega šovbiznisa, čeprav je bilo jasno, da je favoritka komisije Raiven, ki je tedaj na odru Eme stala že tretjič, znova neuspešno. Da je bilo res tako, je pokazala članica strokovne komisije Lea Sirk, ki je, še vedno ozvočena, Raiven na uho šepnila: »Ne morem f***** verjet.«
Samo ugibamo lahko, ali je žirija v finale Zalo in Gašperja postavila zato, da bi z njunim evrovizijsko netipičnim nastopom glasove preusmerila k favoritki Raiven, ali so njun nastop res ocenili kot drugi najboljši. A ljudje so bili jasni. Niso želeli, da jih zastopa bleščeč, brezvsebinski šov, pač pa ljubek, zaljubljen par.
Na Evroviziji znova mimo ljudstva
Letos, pet let kasneje, ljudstvo ne bo imelo možnosti izbire. RTV Slovenija ne bo pripravila javnega izbora v obliki Eme, pač pa je predstavnika Slovenije izbrala za zaprtimi vrati izključno strokovna žirija. In po tem, ko ji trikrat ni uspelo prepričati ljudi, da bi jo izbrali za svojo predstavnico, so ljudstvo izključili iz enačbe, da se ne bi znova ponovil kak dogodek, ki bi člane komisije pustil odprtih ust, in izbrali – Raiven.
Kakšna je njena pesem, ki poje o Veroniki Deseniški in čarovništvu, ne vemo. Sama pravi, da bo ostala zvesta svoji temačni elektroniki. Premierno bo predvajana 20. januarja. Žirija poudarja njen profesionalen pristop k šovbiznisu, sama pa nastop vidi kot odskočno desko. Je pa zagotovo jasno, da je njena legitimnost kot predstavnice Slovenije brez potrditve ljudi, načeta. Enostavno se ne moremo znebiti občutka, da se gre strokovna žirija z nami znova družbeni inženiring in nam vsiljuje pop kulturo, ki ni po naši volji.
Slovenska pesem in harmonika
So pa letos gledalci lahko izbirali zmagovalca šova Slovenija ima talent na Pop TV. Tudi tam je strokovna žirija skušala zagotoviti raznolikost, zastopal jo je plesalec in cirkusant, priseljen iz Palestine, Ahmed Kullab, a javnost je bila jasna. Za superfinalista so izbrali harmonikarico Špelo Šemrl in domoljubnega pevca in kmeta Domna Kljuna, ki je na koncu zmagal.
Zmagovalec šova Slovenija ima talent je tako postal 25-letni poročen mladi prevzemnik kmetije, ki se ukvarja s konji in lesom s Pustega Hriba pri Ortneku v občini Ribnica. Zase pravi, da je zaveden Slovenec, ki se pred vsakim nastopom priporoči Bogu, redno hodi k maši, močno goji družinske vrednote in obožuje slovensko glasbo. Za zmagovalni nastop je z izjemnim glasom zapel skladbo Ota Pestnerja Vrača se pomlad, ob zmagi pa izjavil, da je Slovenija dokazala, da lahko zmaga naravni talent. Zmago je posvetil svoji ženi, ki ga je na tekmovanje prijavila.
Drugo mesto v enem najbolj tesnih tekmovanj je osvojila Špela Šemrl s harmoniko, ki je sicer temelj med mladimi vse popularnejše narodnozabavne glasbe, v kateri del družboslovne elite vidi celo fašistoidne nastavke. Špelin nastop ni bil narodnozabaven, je pa tudi ona s svojo pojavo in izjavami izražala preprostost, povezanost z ljudmi in vrednote, kot sta družina, ki je zanjo nekaj svetega, in gasilstvo.
Se vrača pomlad?
Naj se strokovne žirije še tako trudijo – pa s tem ne želim omalovaževati uspeha in truda preostalih tekmovalcev, ki so tudi prišli v finale – če dajo ljudem izbiro, ti še vedno izberejo preprostost, normalnost, družinske vrednote in domačnost pred šovi, eksperimentiranjem, plehkostjo, temno elektroniko in profesionalnim šovbiznisom.
Morda je prav Domnova izbira pesmi po svoje pomenljiva tudi še s kakšnega vidika. Kaže, da se v Slovenijo še lahko vrne pomlad.
9 komentarjev
Jonsky
Briljantno!
Pošten slovenski prevzemnik kmetije premagal Palestinca, kakšen uspeh! Merše, ki se drugače gre političnega analitika, vidi bistvo te sicer že zdavnaj prežvečene in odslužene oddaje v zmagi nad Palestincem. In doseže pohvalo sejalke sovraštva s Krasa - kakšen nivo. Pa ali Slovenci nimamo kaj več ambicij? In potem potegne ven Gašperja in Zalo, katera se mu zdita ljubka, se pa spomnim, kako je na takratni Evroviziji nek angleški ali irski komentator zanju napisal, da mu delujeta kot serijska morilca iz kakšne novejše ameriške grozljivke. Seveda sem ocenil tega komentatorja za anglosaksonsko arogantnega in krivičnega, vendar si v jedrni Evropi drugače predstavljajo ljubkost.
Na vsak način Merše in komentatorka s Krasa družno šuntata folklorno tradicionalistične Slovence zoper modernistične, podeželske zoper urbane, obrobno slovenske zoper osrednje slovenske in kam to vodi? Bojim se da imamo v zgodovini dovolj poučnih primerov.
Igor Ferluga
Vse najboljše o tem mladem kmetu. Je pa to v glasbenem smislu nostalgično vračanje 40 ali 50 let v zlate čase popevke. Kaj pa to, kar nastaja danes in kar se najbolj množično posluša? Evrovizija je iz glasbe in pesmi, lepo odpetih z orkestrom, ob melodičnih linijah primernih za brundanje in požvižgavanje prešla v plehek pomp in razkazovanje, pomanjkanje glasbene vsebine pa nadomešča s preobiljem vsega drugega poleg obilja zvoka in često orientalskimi ritmi. Kar se mene tiče, je spremljanje današnje Evrovizije muka in potrata časa.
Tudi sicersnji trendi zabavnega glasbe so katastrofa. Elektronska glasba je čista redukcija glasbenega v primitivno zaciklanost v ponavljanju, rap je govor in ne glasba in to pogosto govor na način opičnjakov. Potem se pa pri nas in na Hrvaškem zdaj množično v mlajši generaciji posluša in pleše na turbo-folk balkansko zavijanje. Niti na kraj pameti mi pred 20 ali 30 let ne bi prišlo, da bo to nekoč poslušala slovenska mladina. Tilen Artač je prvi slovenski komik, ki se je iz tega s skečem o Jankoviću iz tega upal malo ponorčevati. Bojim se, da ne bo dolgo več imel oddaje na nacionalni TV. Če še niste opazili, balkanski turbofolk ritem in melos prodirata tudi v slovenski pop in slovenskonarodnozabavno glasbo.
Kraševka
Gospod Igor Ferluga, odlično ste obrazložili, da ta glasba, ki jo sedaj propagirajo na RTV, je dejansko primitivna zaciklanost. Na RTV je močno v vzponu turbo-folk, ki spodjeda našo NARODNO-ZABAVNO glasbo. To dejansko UNIČUJE SLOVENSKO GLASBO. Kdo bo povzdignil glas, da to ni prav, mogoče predsednica PM? Spomnim se Nateše Pirc Musar, kako je glasno govorila o sovražni vbesedi Trenirkarji, ki da jo uporablja JJ. Sedaj pa, ko so nam "trenirkarji" ZAUZELI RTV in celo preprečujejo SLOVENSKO glasbo na Nacionalki, pa je PM, čisti tiho, kot miš. Imam občutek, da sploh nimamo "očeta naroda", še manj pa "matere naroda". Kdaj so nam to pravico oduzeli?
rasputin
Se vrača pomlad?
***
Tudi pomlad je vsako leto malce drugačna. Podleže kratkoročnim vremenskim ciklom in podleže dolgoročnim podnebnim spremembam.
Tudi v družbi je tako. Vsaka generacija ima svoje slog in svoje prioritete, tudi vrednote.
Boriti se s tem in upati na pomlad, ki bo večno ista, je žal Sizifov posel, se pravi, obsojen na večni neuspeh, na večno razočaranje.
Sprehajalec
Navidezna elita iz osrednje regije želi s spakovanjem iz življenja, presita in z zamegljenimi kokainskimi očmi podprta z kvazi levičarji socialisti, ki nimajo s socialnostjo nič. Socialnost imajo na ustih drugače pa samo grabijo navidezno kozmopolitnost, se prsijo pred TV kamerami.
V bistvu pa so izraz izživete zlatožličniške generacije, ki jo je prignal do absurda predsednik vlade v vsej bedi ostarelega mladeniča, ki podoživlja novo puberteto. Neurejene stavčne zveze ob njegovih javnih nastopih z gestami Musollinija ali Hitlerja, znanih temnih osebnosti izpričujejo njegov napuh in otopelost duha.
1,7 milijona (izven Ljubljane) živi svoje življenje dokazuje še preostanek slovenske kulture, napihnjena lica Molkove, ne morejo skriti barabije, ki jo RTV klika želi vsiliti v Slovenijo.
Prav tako zblojena strokovnost dokazuje na vseh ravneh barabinsko in izprijeno duševnost klike, ki želi uničiti Slovenijo.
Kljun kot presenečenje, veselje do življenja in volja, da se klika v osrednji regiji biološko umakne normalnemu slovenstvu.
Kraševka
Levičarji dejansko UNIČUJEJO vse kar diši po "slovenski duši".
To se še kako pozna pri GLASBI na naši RTV Slovenija, ki res ne odraža Nacionalke.
In tisti ki nas uničujejo se imenujejo "strokovnjaki", pri čemer je ta beseda ZLORABLJENA.
Mislim, da se imenuje Stankovič (po rodu iz Yuge - nek profesor na družboslobni), ki je NARODNO-ZABAVNO zabavno glasbo popljuval, kot brezvezno in celo Fašistično.
Ali si predstavljate, da bi Slovenec poučeval v Beogradu na Fakulteti in na TV Beograd dejal, da je SRBSKA glasba Fašistična. Tak Slovenec bi v Beogradu takoj izgubil službo, pa tudi kazni se ne bi izognil.
V Sloveniji pa takim "strokovnjakom", kot je Strojan Duh, Stankovič, Zlatko, Jankovič, Vojnovič - (ki je sedaj režiral Finžgarjev roman "Pod svobodnim soncem", kar je povedal na RAI-Trst in dejal v slabi slovenščini, da je pri režiji počistil nekaj nacionalističnega, kar naj bi bilo danes zastarelo) rečemo kar "stroka".
A ni to zavrženo in do Slovencev precej ŽALJIVO?
Gregor
Seveda levica s svojo kuhinjo in klientelizmom daje (nam) občutek, da so "naši" prav vzor pravičnosti in korektnosti. To ŽAL NE DRŽI. Negativna selekcija VIP prijateljev, znancev, sinčkov, nekorektnih razpisov itd po domače korupcija in klientelizem so MODUS OPERANDI tudi SLOVENSKE DESNICE z vsemi ob in podsistemi. IZKUŠNJA JE ŽAL TAKA. Lahko bi nvedel res kup šolskih primerov. To potem zavijejo v domoljubje itd. Tukaj se ne gre alepomišiti. Problem je globji = je slovenski. Ne zamerim, če ne verjamete čeprav se o tem že dostikrat pisal (s primeri).
slovenc sm
Zdaj to pokažimo še na volitvah. Bi pa rabili še kakšnega politika tipa Domna. Iz podeželja, naraven, pošten, klasičnih slovenskih vrednot.
Kraševka
Tudi jaz tako mislim.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.