Valu 202 je konec tedna v eter “ušel” za javen medij najmanj nenavaden prispevek. V oddaji Nedeljski gost so gostili Tomaža Makovca, sicer diplomiranega farmacevta in doktorja biokemije, zaposlenega na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njegov radijski nastop pa je med stroko vzbudil precej razburjenja.
Posnetek oddaje so iz arhiva izbrisali, kasneje pa tudi napovednik. V tem je pisalo, da je med medicino in farmacijo nepremostljiva razlika, zdravniki nas “po nepotrebnem in na pamet zasipajo z recepti”. Gosta oddaje so označili za “dolgoletnega žvižgača, ki ga nihče noče slišati”.
Na Valu 202 so se za tokratni zdrs opravičili, kar je sicer na javni RTV Slovenija redko videna praksa.
Pogledi Tomaža Makovca so, v primerjavi s slovensko in mednarodno medicinsko in farmacevtsko stroko, milo rečeno, nekonvencionalni. Biokemik in farmacevt med drugim ne verjame v medicino, zdravnike vidi le kot dobičkarje in meni, da duševnih bolezni ni.
Smisel vidi samo še v urgentni medicini, medtem ko vsa druga medicina po njegovi oceni prinese več škode kot koristi. Za konec pogovora navrže, da ni nobene pandemije, le »čisto navadna gripa«.
Nad njegovimi sporočili in neodgovornostjo nacionalnega radia sta se med drugimi javno čudila znani biokemik dr. Roman Jerala in filozof Sašo Dolenc.
Novinar, ki je v začetku dejal, da Makovca spremlja dve leti, z gostom zelo očitno deli njegova stališča in se med drugim pohvali, kako je s prijatelji jemal zdravilo za zdravljenje duševne bolezni, brez da bi mu bilo to predpisano.
Oddaja nacionalnega radia sprožila plaz ogorčenih odzivov, pa tudi odobravanja
Oddaja Vala 202 je, po družabnih omrežjih sodeč, dvignila mnogo prahu. Ker gre za nacionalni radio, ki ga vsi plačujemo in se trudi s kakovostnimi znanstvenimi oddajami, bi pričakovali, da ne bo podpihoval teorij zarote in sejal dvomov v ta čas izjemno izpostavljeno medicinsko znanost, bi lahko povzeli sporočila kompetentnih tviterašev.
Oddaja je namreč kljub odzivu urednikov dala veter v jadra znanim teorijam zarote okrog pandemije koronavirusa. Po naknadnem umiku oddaje se je ogorčenje preselilo h koronaskeptikom, ki so dobili potrditev, da so v medijih cenzurirani vsi, ki želijo prikazati »drugo plat zgodbe«.
Ni prvič, da RTV Slovenija v času nalezljive bolezni ne razume svoje vloge, poslanstva in odgovornosti
foto: posnetek zaslona RTV Slovenija
Nedeljski primer ni prva stranpot nacionalne RTV hiše v koronavirusnih okoliščinah. V času epidemije smo imeli že kar nekaj takih; od spodbujanja (neprijavljenih) protestov brez kritične izpostavitve, da se ljudje na njih ne držijo predpisane razdalje in ne nosijo mask, do vzbujanja strahu pred "sledenjem" in "zlorabami osebnih podatkov" pri dokazano nesporni aplikaciji #Ostanizdrav ali pa dajanja prostora Zlatku z razrezano masko, ki je v prime time-u ljudem kazal, kako naj se norčujejo iz predpisanih zdravstvenih ukrepov.
Vse to se kaže tudi v zaupanju medijskega občinstva. Tudi RTV tako več ljudi ne zaupa kot je tistih, ki ji zaupajo, je pokazala pomladna anketa Valicona. Ob začetku koronakrize je splošno zaupanje v novinarje in medije iz izrazito negativnega odnosa najprej precej poskočilo, od takrat pa vseskozi pada in ostaja globoko negativno.
Se je pa, za razliko od prejšnjih kiksov nacionalnega medija, urednik Vala202 Nejc Jemec tokrat javno opravičil. Ne sicer za nastop gosta v oddaji, temveč ker "ob izrekanju polemičnih stališč ni dobil niti enega kritičnega vprašanja in da ni bil izražen niti kakršen koli dvom o njegovem mnenju."
"Gostu je bilo tako med drugim omogočeno širjenje sporočil, ki ogrožajo zdravje ljudi," ugotavlja Jemec ter, ob opravičilu poslušalcem dodaja, da zadevo, pri kateri je prišlo do "neupoštevanja dogovorov" in "delovanja mimo urednikov", rešujejo interno.
Slovenci se izjemno radi zgledujemo po tujcih. In na področju obvladovanja bi se lahko zgledovali po javnih medijih, ki so svojo nalogo v epidemiji opravili zgledno, kot je na primer na britanskem primeru nedavno opisal naš komentator, ki živi na Škotskem.
S promocijo »alternativnih dejstev« si jamo kopljejo sami
Gotovo je v poplavi lažnih novic v času, ki ni lahek, ljudem težko prepoznavati, kaj je res in kaj ne. In prav zato je družbena vloga medijev v času epidemije nalezljive bolezni še toliko pomembnejša, da na prvo mesto postavljajo znanost in strokovnost.
Preverjanje informacij, podajane točnih, resničnih, kar se da objektivnih informacij so zato v tem času strahu in negotovosti ključni. Zato je pomembno, da ne postanejo (tudi) javni mediji le še en kanal za vsegliharsko dajanje znanosti v nič in širjenje neutemeljenih in neargumentiranih trditev. Na primer tistih o »čisto navadni gripi«, ki je pri nas z vsemi posledicami povzročila 20 odstotkov višjo smrtnost.
Mediji, še posebej javni servis, bi se zato morali zavedati svoje odgovornosti vsaj toliko, kot napake in stranpoti očitajo politikom in drugim. Ljudem jasno predstaviti dejstva, odgovoriti z njimi na dvome in opozarjati na nepravilnosti, ko do njih prihaja. Predvsem pa se kdaj zazreti tudi vase in vprašati, ali so sami res tako popolni in nezmotljivi, da lahko kritike mirne vesti odbijejo s sklicevanjem na novinarsko avtonomnost in neodvisnost.
Tokrat lahko, ko gre za RTV izjemoma, pohvalimo urednika Jemca, da je spoznal napako programa in sodelavcev, za katere je odgovoren in se javno opravičil. Zdrsi se lahko zgodijo vsakemu, in če se ob njih kaj naučimo ter ne zgolj arogantno zamahnemo z roko, jih gledalci-poslušalci-bralci tudi lažje oprostijo in pozabijo. Če pa mediji delajo drugače, se bodo pokopali kar sami.
Zapis bi pravzaprav sodil v neke druge čase, za katere smo mislili, da so za vedno za nami, a se očitno vračajo. Gre namreč za to, da se vračamo v čase zapovedanega mišljenja o javnih zadevah. Disonantni glasovi so nezaželjeni, utišani, zasmehovani. Resnica je tisto, kar razglasi Veliki Brat: Oblast. Očitno se vračamo v čase disidentov. Zaenkrat še niso deležni sodnega preganjanja, so pa deležni drugih sankcij.
Kovid in vse v zvezi z njim je tipičen primer novih časov zapovedanih resnic, v katere se ne sme dvomiti. V zvezi s kovidom je brez števila vprašanj, na katera ni odgovorov, politika pa se spreneveda, da je vse jasno.
Nastajata dva tabora: na eni strani je tabor koronavernikov, na drugi strani pa tabor krivovercev: koronaskeptikov. Koronaverniki ne dvomijo v nič in brezpogojno sprejemajo vse, kar jim zapoveduje politika, ki deluje po diktatu svetovne velefarmacije. Koronaskeptiki pa zastavljajo neprijetna vprašanja, na katera politika in instrumentalizirana stroka v njeni službi nima odgovorov oziroma ne želi odgovarjati. Med koronahereteiki je vse več tudi priznanih strokovnjakov, a so medijsko utišani in diskreditirani.
Si res želimo živeti v svetu, v katerem bo glavna vrednota brezpogojna ubogljivost do Velikega Brata, ki ima vedno prav? Pri tem je treba poudariti, da je Veliki Brat globalen pojav, ne specifično slovenski. Ampak zgleda, da so vsi nacionalni Veliki Bratje znašli kot ribe v vodi pri omejevanju svbode ljudi. Je to skriti cilj p(l)andemije?
Hribarjev Rafko
15. 07. 2021 12:44:110
Na netu najdeš kar nekaj informacij o prosvetljenih koronaskeptikih, ki so se v dokaz nenevarnosti kovida namerno okužili in zaključili kot glavni subjekt pogrebnega sprevoda...
Val 202? Radio, ki je postal neposlušljiv, radio, ki je agentura levičarjev, anarhistov in nekih orto marginalnih LBTQŽLJ.
K sreči prestavnik novejše generacije, urednik Nejc Jemec ni nesramen kot bivši "valovec" Bojan Veselinovič.
Kdor hoče sebi dobro, Vala 202 ne posluša!
Že kar precej časa opažam, da si gostobesedni voditelji oz. prostodušni gostitelji Vala 202 iz državnega medijskega kombinata RTVS zelo radi privoščijo nesorazmerno široko in pravzaprav neomejeno "svobodo umetniškega izražanja", saj vsako citirano vest ali objektivno sporočilo zelo radi subjektivno mnenjsko "opremijo" z lastnim ideološkim ali političnim prepričanjem, včasih z duhovičenjem, včasih z odkritim navijaštvom, včasih pa celo z neprikritim sovraštvom do katerega od politikov, njegove politične stranke in njegovih volivcev, ali do katere koli druge medijsko razvpite javne osebnosti.
Da si jemlje pravico subjektivno aktivističnega in tendencioznega komentiranja tako rekoč sleherni profesionalni govorec oz. gostitelj, ki ima privilegij javnega nastopanja na državnem radiu in v elitnem programu Vala 202, se mi nikakor ne zdi ne samoumevno in ne v skladu s profesionalnimi uredniškimi pravili.
Za zdaj je, na srečo, (še) nepredstavljivo, da bi se novinarji v tiskanih ali spletnih medijih ob svojih vesteh, člankih, anketah, intervjujih, kolumnah, ocenah ... s področij, ki jih trajneje "pokrivajo", mimogrede subjektivno nekje "na robovih strani časopisa" ali "pod črto" subjektivno "obregali" ali aktivistično "spotikali" še ob zadeve z drugih družbenih in strokovnih področij, na katerih so lahko zgolj laiki, kibici oz. vsiljivi diletanti.
V programih Vala 202 pa se prav to nenehoma dogaja; glasbeni urednik se subjektivno pokroviteljsko in samopašno spotika ob eno od vej medicinskih znanosti, jutranji zabavljač in zbiralec atrakcij "iz latrine" se diletantsko vpleta, npr., v državno energetsko politiko, smučarski komentator se zajedljivo odziva na ukrepe ministra za kulturo ... itd., itn.
Direktor državnega Radia Slovenija in uredniki vseh treh njegovih programov najbrž izrazitih neprofesionalnih ter diletantskih medijskih zdrsov svojih podrejenih državnih uslužbencev najbrž niti ne poslušajo in zagotovo ne slišijo oz. ne razumejo v vseh razsežnostih, ker se očitno ne zavedajo, koliko škode povzročajo prav ti narcisoidni radijski "vsevedi", "preroki", "dvorni norčki", medijski zabavljači in sado-mazohistično ter cinično vzvišeni kritikastri vsega obstoječega.
Sporni neprofesionalno in neetično pristransko afirmativni intervju gostitelja Damjana Zorca v elitnem nedeljskem terminu Vala 202 z zloglasnim in fanatičnim proti-cepilcem je otipljiv simptom brezvestne in neprofesionalne uredniške politike in operativne informativno-zabavljaške prakse državnega Radia Slovenija, ki je prepoznavno kontaminirana ter pretežno prepojena in pogubno prežeta z nazadnjaško in destruktivno ekstremističnimi levičarskimi, anarhističnimi, nihilističnimi in ludističnimi ideologijami ter politikami.
Mediji se imajo pri nas za četrto vejo oblasti in istočasno želijo, da so nedotakljivi. Dejstvo pa je, da mediji že dolgo časa niso več objektivni in da vsak poskuša predstavljati določeno politično in družbeno skupino. Na žalost to velja tudi za javne medije. Zato mediji ne morejo več biti četrta veja oblasti in nedotakljivi. Ta status so izgubili.
Se pa od javnih medijev pričakuje, da bodo vseeno vzdrževali neke strokovne standarde novinarstva. To pa pomeni, da v primeru debate o pomembnih družbenih temah vedno povabijo za in proti. Pomembno pa tudi je, da za zahtevna vprašanja povabijo strokovnjake. In tukaj se zadnje čase dogaja, da želijo oponirati politiki in vabijo v oddaje tudi oporečnike, ki nimajo nobene strokovne podlage. Na ta način si še dodatno znižujejo zaupanje. Tudi med stroko. Zato ima trenutno pri meni Domovina bistveno večjo stopnjo zaupanja kot RTV.
Dr. Robert Malone, znanstvenik, ki je razvil mRNA cepivo, je objavil nekaj kritičnih prispevkov o tem, da ta cepiva niso brez tveganj in da bi morale vlade o tem obvestiti javnost ali celo prenehati s cepljenjem. To je storil na podlagi dejstev in sicer zdravstvenih težav in smrti zaradi cepljenja. Kaj se je zgodilo potem? Vrhunskega strokovnjaka so brisali z več družbenih omrežij. Skratka, utišali so ga. (https://trialsitenews.com/bioethics-of-experimental-covid-vaccine-deployment-under-eua-its-time-we-stop-and-look-at-whats-going-down/)
Politiki in ostali se pri cepivu zoper koronavirus sklicujejo na stroko, ko spregovori vrhunski strokovnjak, oče mRNA cepiva, pa ga utišajo v imenu politike.
Če kdo to razume, naj razloži.
Mediji, še posebej javni servis, bi se zato morali zavedati svoje odgovornosti vsaj toliko, kot napake in stranpoti očitajo politikom in drugim. Ljudem jasno predstaviti dejstva, odgovoriti z njimi na dvome in opozarjati na nepravilnosti, ko do njih prihaja. Predvsem pa se kdaj zazreti tudi vase in vprašati, ali so sami res tako popolni in nezmotljivi, da lahko kritike mirne vesti odbijejo s sklicevanjem na novinarsko avtonomnost in neodvisnost.
Tokrat lahko, ko gre za RTV izjemoma, pohvalimo urednika Jemca, da je spoznal napako programa in sodelavcev, za katere je odgovoren in se javno opravičil. Zdrsi se lahko zgodijo vsakemu, in če se ob njih kaj naučimo ter ne zgolj arogantno zamahnemo z roko, jih gledalci-poslušalci-bralci tudi lažje oprostijo in pozabijo. Če pa mediji delajo drugače, se bodo pokopali kar sami.
9 komentarjev
AlojzZ
Da se ohrabrite, glejte in poslušajte:
https://youtu.be/kyY0nAjOuXc
rasputin
Zapis bi pravzaprav sodil v neke druge čase, za katere smo mislili, da so za vedno za nami, a se očitno vračajo. Gre namreč za to, da se vračamo v čase zapovedanega mišljenja o javnih zadevah. Disonantni glasovi so nezaželjeni, utišani, zasmehovani. Resnica je tisto, kar razglasi Veliki Brat: Oblast. Očitno se vračamo v čase disidentov. Zaenkrat še niso deležni sodnega preganjanja, so pa deležni drugih sankcij.
Kovid in vse v zvezi z njim je tipičen primer novih časov zapovedanih resnic, v katere se ne sme dvomiti. V zvezi s kovidom je brez števila vprašanj, na katera ni odgovorov, politika pa se spreneveda, da je vse jasno.
Nastajata dva tabora: na eni strani je tabor koronavernikov, na drugi strani pa tabor krivovercev: koronaskeptikov. Koronaverniki ne dvomijo v nič in brezpogojno sprejemajo vse, kar jim zapoveduje politika, ki deluje po diktatu svetovne velefarmacije. Koronaskeptiki pa zastavljajo neprijetna vprašanja, na katera politika in instrumentalizirana stroka v njeni službi nima odgovorov oziroma ne želi odgovarjati. Med koronahereteiki je vse več tudi priznanih strokovnjakov, a so medijsko utišani in diskreditirani.
Si res želimo živeti v svetu, v katerem bo glavna vrednota brezpogojna ubogljivost do Velikega Brata, ki ima vedno prav? Pri tem je treba poudariti, da je Veliki Brat globalen pojav, ne specifično slovenski. Ampak zgleda, da so vsi nacionalni Veliki Bratje znašli kot ribe v vodi pri omejevanju svbode ljudi. Je to skriti cilj p(l)andemije?
Hribarjev Rafko
Na netu najdeš kar nekaj informacij o prosvetljenih koronaskeptikih, ki so se v dokaz nenevarnosti kovida namerno okužili in zaključili kot glavni subjekt pogrebnega sprevoda...
nejo
Val 202? Radio, ki je postal neposlušljiv, radio, ki je agentura levičarjev, anarhistov in nekih orto marginalnih LBTQŽLJ.
K sreči prestavnik novejše generacije, urednik Nejc Jemec ni nesramen kot bivši "valovec" Bojan Veselinovič.
Kdor hoče sebi dobro, Vala 202 ne posluša!
Alojzij Pezdir
Že kar precej časa opažam, da si gostobesedni voditelji oz. prostodušni gostitelji Vala 202 iz državnega medijskega kombinata RTVS zelo radi privoščijo nesorazmerno široko in pravzaprav neomejeno "svobodo umetniškega izražanja", saj vsako citirano vest ali objektivno sporočilo zelo radi subjektivno mnenjsko "opremijo" z lastnim ideološkim ali političnim prepričanjem, včasih z duhovičenjem, včasih z odkritim navijaštvom, včasih pa celo z neprikritim sovraštvom do katerega od politikov, njegove politične stranke in njegovih volivcev, ali do katere koli druge medijsko razvpite javne osebnosti.
Da si jemlje pravico subjektivno aktivističnega in tendencioznega komentiranja tako rekoč sleherni profesionalni govorec oz. gostitelj, ki ima privilegij javnega nastopanja na državnem radiu in v elitnem programu Vala 202, se mi nikakor ne zdi ne samoumevno in ne v skladu s profesionalnimi uredniškimi pravili.
Za zdaj je, na srečo, (še) nepredstavljivo, da bi se novinarji v tiskanih ali spletnih medijih ob svojih vesteh, člankih, anketah, intervjujih, kolumnah, ocenah ... s področij, ki jih trajneje "pokrivajo", mimogrede subjektivno nekje "na robovih strani časopisa" ali "pod črto" subjektivno "obregali" ali aktivistično "spotikali" še ob zadeve z drugih družbenih in strokovnih področij, na katerih so lahko zgolj laiki, kibici oz. vsiljivi diletanti.
V programih Vala 202 pa se prav to nenehoma dogaja; glasbeni urednik se subjektivno pokroviteljsko in samopašno spotika ob eno od vej medicinskih znanosti, jutranji zabavljač in zbiralec atrakcij "iz latrine" se diletantsko vpleta, npr., v državno energetsko politiko, smučarski komentator se zajedljivo odziva na ukrepe ministra za kulturo ... itd., itn.
Direktor državnega Radia Slovenija in uredniki vseh treh njegovih programov najbrž izrazitih neprofesionalnih ter diletantskih medijskih zdrsov svojih podrejenih državnih uslužbencev najbrž niti ne poslušajo in zagotovo ne slišijo oz. ne razumejo v vseh razsežnostih, ker se očitno ne zavedajo, koliko škode povzročajo prav ti narcisoidni radijski "vsevedi", "preroki", "dvorni norčki", medijski zabavljači in sado-mazohistično ter cinično vzvišeni kritikastri vsega obstoječega.
Sporni neprofesionalno in neetično pristransko afirmativni intervju gostitelja Damjana Zorca v elitnem nedeljskem terminu Vala 202 z zloglasnim in fanatičnim proti-cepilcem je otipljiv simptom brezvestne in neprofesionalne uredniške politike in operativne informativno-zabavljaške prakse državnega Radia Slovenija, ki je prepoznavno kontaminirana ter pretežno prepojena in pogubno prežeta z nazadnjaško in destruktivno ekstremističnimi levičarskimi, anarhističnimi, nihilističnimi in ludističnimi ideologijami ter politikami.
romanos1
Če se VAL 202 ne zna več ukvarjati samo z muziko naj se preimenuje v politično stranko!
slovenc sm
Mediji se imajo pri nas za četrto vejo oblasti in istočasno želijo, da so nedotakljivi. Dejstvo pa je, da mediji že dolgo časa niso več objektivni in da vsak poskuša predstavljati določeno politično in družbeno skupino. Na žalost to velja tudi za javne medije. Zato mediji ne morejo več biti četrta veja oblasti in nedotakljivi. Ta status so izgubili.
Se pa od javnih medijev pričakuje, da bodo vseeno vzdrževali neke strokovne standarde novinarstva. To pa pomeni, da v primeru debate o pomembnih družbenih temah vedno povabijo za in proti. Pomembno pa tudi je, da za zahtevna vprašanja povabijo strokovnjake. In tukaj se zadnje čase dogaja, da želijo oponirati politiki in vabijo v oddaje tudi oporečnike, ki nimajo nobene strokovne podlage. Na ta način si še dodatno znižujejo zaupanje. Tudi med stroko. Zato ima trenutno pri meni Domovina bistveno večjo stopnjo zaupanja kot RTV.
rasputin
Dr. Robert Malone, znanstvenik, ki je razvil mRNA cepivo, je objavil nekaj kritičnih prispevkov o tem, da ta cepiva niso brez tveganj in da bi morale vlade o tem obvestiti javnost ali celo prenehati s cepljenjem. To je storil na podlagi dejstev in sicer zdravstvenih težav in smrti zaradi cepljenja. Kaj se je zgodilo potem? Vrhunskega strokovnjaka so brisali z več družbenih omrežij. Skratka, utišali so ga. (https://trialsitenews.com/bioethics-of-experimental-covid-vaccine-deployment-under-eua-its-time-we-stop-and-look-at-whats-going-down/)
Politiki in ostali se pri cepivu zoper koronavirus sklicujejo na stroko, ko spregovori vrhunski strokovnjak, oče mRNA cepiva, pa ga utišajo v imenu politike.
Če kdo to razume, naj razloži.
IgorP
So se malo hecali, če se izrazimo po Kacinovo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.