Koliko stane vrtec v Pomurju in zakaj družine plačujejo zelo različne zneske

V nekaterih občinah visoko ekonomsko ceno blažijo dodatne subvencije, drugod večji del stroška ostane osnova za izračun plačila staršev.

Starši predšolskih otrok za vrtec v Pomurju plačujejo različne zneske. Pri programih prvega starostnega obdobja lahko ekonomska cena preseže 800 evrov, medtem ko je drugod občutno nižja. Med dražjimi je vrtec Razkrižje, kjer ekonomska cena prvega starostnega obdobja znaša 834,56 evra. Visoke cene imajo tudi nekateri vrtci v občinah Radenci in Apače.

Na končni znesek, ki se prikaže na položnici, vpliva dohodkovni razred družine. Razlike povečujejo ali zmanjšujejo tudi občinske subvencije. Prav te lahko osnovo za izračun plačila precej znižajo. Tako imajo lahko družine z zelo podobnimi prihodki in enako starimi otroki različne stroške tudi zaradi različnih cen programov in občinskih subvencij.

Višje položnice lahko za družine pomenijo precejšnjo obremenitev. Razlike niso povezane le z odločitvami občin. Na ceno vplivajo stroški dela, velikost vrtca, število otrok v oddelkih in organizacija programov. Pomurje je pri tem posebno tudi zaradi številnih manjših občin in demografskih sprememb. Kar 12 pomurskih občin spada med 30 najmanjših slovenskih občin po številu prebivalcev.

Regija ima tudi najvišjo povprečno starost prebivalstva v Sloveniji in najmanjši delež prebivalcev, mlajših od 15 let. V nekaterih krajih zato visoka cena programa odpira širše vprašanje: koliko stane ohranjanje vrtca blizu doma in kdo ta strošek na koncu prevzame?

Cene vrtcev obremenjujejo številne družine

Vrtec je za velik del družin ena ključnih oblik vsakodnevnega varstva otrok. Starši zjutraj otroka predajo vzgojiteljicam, da lahko odidejo v službo. Dnevni program vključuje vzgojo, varstvo in prehrano. Vrtec zato ni le pomoč staršem, ampak za številne družine vsakodnevna potreba.

Ko se cena vrtca zviša, se razlika v občinskih sklepih meri v odstotkih, pri družinah pa v desetih evrih na mesečni položnici. V Pomurju so razlike velike. Na Razkrižju ekonomska cena prvega starostnega obdobja znaša 834,56 evra, občina pa za upravičene otroke zagotavlja dodatno subvencijo 198 evrov. V Apačah polna cena znaša 807,33 evra, osnova za izračun plačila občanov pa je zaradi subvencije 569,37 evra.

Že ta dva primera kažeta, da najvišja ekonomska cena ne pomeni nujno tudi najvišjega računa za starše.

Takšne podražitve lahko družino precej obremenijo. Starš ima lahko kljub nižjim prihodkom občutek, da je položnica za vrtec še vedno visoka. Po približno 14-odstotni podražitvi v Postojni je ravnateljica Elizabeta Zgonc povedala, da je bil odziv staršev buren. Največ staršev je po spremembi plačevalo med 280 in 344 evri, kar je pomenilo približno 34 oziroma 41 evrov več kot prej. Starši otrok v najvišjem dohodkovnem razredu so plačevali 74 evrov več na mesec.

Staršev ne obremenjujejo samo cene. Opozarjajo tudi na število otrok v posameznem oddelku in na to, koliko pozornosti jim lahko namenita vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice. Pri najmlajših otrocih je potreba po pomoči in nadzoru večja, zato je vprašanje velikosti skupin še posebej občutljivo.

V razpravi leta 2025 o številu otrok v vrtčevskih skupinah je Uroš, oče vrtčevskega otroka, dejal: »Meni se zdi, da je preveč otrok na skupino.« Tudi mama Jelica je poudarila, da morajo biti otroci na prvem mestu. Pobudo za odpravo možnosti dveh dodatnih otrok v oddelku je podprlo 35.902 zaposlenih in staršev.

Vzgojiteljice opozarjajo, da ima število otrok neposreden vpliv na kakovost njihovega dela. Marjana Kolar iz Sindikalne konference predšolske vzgoje je opozorila, da se ob prevelikem številu otrok strokovni delavci vsakemu otroku ne morejo posvetiti tako, kot bi si želeli. Manjše skupine oziroma manj otrok na zaposlenega pa lahko pomenijo tudi večji strošek na otroka, čeprav na končno ekonomsko ceno vplivajo še drugi stroški in organizacija posameznega vrtca.

V Pomurju je bilo po podatkih SURS v šolskem letu 2025/26 na enega vzgojitelja oziroma pomočnika vzgojitelja povprečno 5,7 otroka, najmanj med statističnimi regijami v Sloveniji. Državno povprečje je bilo 6,4. Manj otrok na zaposlenega lahko omogoči več individualne pozornosti, vendar ta podatek sam po sebi še ne pojasnjuje razlik v cenah vrtcev.

Višje plače zaposlenih pomenijo dodatne stroške, vendar jih ni nujno v celoti prenesti na starše. V Vrtcu Laško se je zaradi spremembe minimalne plače povečala plača 28 zaposlenim, skupni mesečni strošek pa za 1.074,61 evra. Ravnateljica Jerica Laznik Mokotar je pojasnila, da bi za pokritje tega stroška zadostovalo približno 0,4-odstotno zvišanje ekonomske cene, vendar ga takrat niso načrtovali.

Podoben pritisk je v Žetalah. Maja 2026 se je cena prvega starostnega obdobja zvišala za dobrih 17 odstotkov, drugega pa za približno 12 odstotkov. Ravnatelj Dejan Kokol je pojasnil, da prejšnje cene niso več zadoščale za kritje vseh stroškov. Občinske svetnike je ob odločanju skrbelo tudi, kako bodo podražitev sprejeli starši, ki varstvo otrok plačujejo vsak mesec.

Sistem znižanega plačila vrtca upošteva dohodke družine. Starši z nižjimi prihodki zato plačujejo manjši delež ekonomske cene, pri višjih prihodkih pa lahko plačilo doseže največ 77 odstotkov cene programa. Namen takšnega sistema je razbremenitev družin in večja dostopnost predšolske vzgoje.

Toda nižja položnica še ne pomeni nujno majhne obremenitve. Družina z nižjimi prihodki ima na voljo tudi manj denarja za stanovanje, hrano, energijo, prevoz in druge stroške otrok. Že nekaj deset evrov višja cena vrtca se zato lahko v njenem mesečnem proračunu pozna precej bolj kot pri gospodinjstvu z višjimi prihodki.

Ob tem imajo starši omejene možnosti. Za številne je vključitev otroka v vrtec tesno povezana z možnostjo, da lahko hodijo v službo in usklajujejo delo z družinskim življenjem. Brez dostopnega varstva je to predvsem pri najmlajših otrocih bistveno težje. Vrtec je tako za družino hkrati strošek in nekaj, brez česar številni starši težko normalno organizirajo vsakdan. Prav zato vprašanje cene ni samo vprašanje položnice. Je tudi vprašanje, koliko bremena lahko prevzame družina in koliko ga za ohranjanje dostopnega varstva prevzameta občina in država.