Korupcija uspeva, ker jo politika prepogosto ščiti
Po Sloveniji se zbirajo podpisi za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela odpira vrata političnim zlorabam in celo vzpostavljanju »politične policije«, ki bi lahko služila obračunavanju z nasprotniki oblasti. Na drugi strani koalicija spremembe predstavlja kot korak k učinkovitejšemu parlamentarnemu nadzoru in večji odgovornosti nosilcev javnih funkcij.
Korupcija cveti tam, kjer zmanjka politične volje
Prav v času teh polemik je ustavni pravnik dr. Matej Avbelj v časniku Finance objavil komentar z naslovom Zakaj korupcija v Sloveniji tako dobro uspeva? V njem opozarja, da največja težava Slovenije ni premočan nadzor nad oblastjo, temveč ravno nasprotno – pomanjkanje politične volje za učinkovit boj proti korupciji.
Po Avbljevem mnenju je korupcija v Sloveniji postala sistemski problem. Ne gre več zgolj za posamezne afere ali sporne posle, ampak za način delovanja, ki ga politika pogosto tolerira, kadar zadeva »naše«. Zato se po njegovih besedah politični prostor hitro poenoti v obrambi posameznikov, ko se ti znajdejo pod drobnogledom preiskovalnih organov, ne glede na to, iz katerega političnega tabora prihajajo.
»Temeljni razlog za razcvet korupcije v Sloveniji je odsotnost resnične politične volje za njen pregon,« ugotavlja Avbelj. Po njegovem prepričanju noben politični blok v zadnjih desetletjih ni uspel vzpostaviti celovitega in učinkovitega sistema za preprečevanje ter pregon korupcije. Namesto tega so se ustvarjali vzporedni centri moči, politični vplivi in interesna omrežja, ki pogosto uspešno kljubujejo nadzoru.
Avbelj opozarja tudi na pojav, ki ga imenuje »ponarodela korupcija«. V slovenski družbi so se po njegovem mnenju preveč ukoreninili vzorci 'rihtanja' poznanstev in iskanja bližnjic, zaradi katerih se korupcija pogosto ne dojema več kot resna grožnja demokraciji in pravni državi. Posledično javnost pogosto ne kaznuje političnih akterjev, ki se znajdejo v različnih korupcijskih zgodbah, temveč jih celo brani kot žrtve političnih obračunov.
Poseben del komentarja namenja institucijam. Slovenija ima Komisijo za preprečevanje korupcije, Nacionalni preiskovalni urad, specializirano državno tožilstvo in druge organe, ki bi morali tvoriti učinkovit sistem preprečevanja in pregona korupcije. Vendar Avbelj ocenjuje, da institucije pogosto delujejo nepovezano, med njimi prihaja do prelaganja odgovornosti, rezultat pa je neučinkovit pregon najzahtevnejših primerov.
Kje poteka meja med nadzorom in politizacijo?
Prav zato je aktualna razprava o parlamentarni preiskavi toliko pomembnejša. Parlamentarne preiskovalne komisije sodijo med ključna orodja demokratičnega nadzora nad delovanjem države in porabo javnega denarja. Njihova naloga ni izrekati kazni, temveč razkrivati politično odgovornost, opozarjati na sistemske pomanjkljivosti in javnosti omogočiti vpogled v delovanje oblasti.
Nasprotniki novele zakona trdijo, da spremembe pomenijo nevarnost politizacije preiskav in vzpostavljanja mehanizmov za politične obračune. V javnosti zato svarijo pred tako imenovano »politično policijo« ter zbirajo podpise za referendum. Toda Avbljev komentar odpira drugačno vprašanje: ali je res največja nevarnost premočan nadzor nad oblastjo ali dejstvo, da se Slovenija že desetletja sooča z neučinkovitim odkrivanjem in sankcioniranjem korupcije?
Nova vlada je boj proti korupciji postavila med svoje prednostne naloge. Uspeh teh prizadevanj pa bo odvisen predvsem od tega, ali bo uspela vzpostaviti učinkovitejši sistem nadzora in odgovornosti. V tem kontekstu referendum ne bo zgolj odločanje o posameznih zakonskih določbah, ampak tudi politično sporočilo o tem, kakšen odnos ima slovenska družba do transparentnosti in nadzora nad oblastjo.
Kot opozarja Avbelj, korupcija ne uspeva zato, ker bi imela država preveč nadzornih mehanizmov, ampak zato, ker so ti pogosto neučinkoviti ali pa jih politika uporabi selektivno. Dokler bo veljalo, da so korupcije vredni pregona predvsem politični nasprotniki, medtem ko se 'našim' gleda skozi prste, bo Slovenija težko naredila odločilen korak proti bolj transparentni in odgovorni državi.
3 komentarjev
Ljubljana
Cakte mal, kaj je to za vas POLTIKA ?
V Sloveniji ??
Imamo eno politiko ki ze 85 let izvaja genocid nad slovenskim narodom , na razne nacine, za razumne ni treba razlagat.
In imamo politiko ki je naredila drzavo in ima ugled v svetu.
In gradi, ne rusi kot ena druga politika.
O kateri vi pisete ?
Zdaj so poslali nadbedaka razlagat da dva govornika na proslavi delita !
Brez sramu, po 4 letih ko so cistili jansiste, vpili da smo skrajni, fasisti, kaj vse...zdaj blebece o neenotnosti !!
Ocitno imajo cca 50 000 publike oddaje na gobec za skrajno zabite...no, kdor to.gleda, je res zabit.
Ena pusarca ki je kader skrajne udbomafije bi se na proslavi sramotila drzavo in Slovence.
Kaj bi rekli domoljubi ce ne.bi govoril clovek ki je zacel in koncal vojno za Slovenijo ?,!
Antislovenci bi pa o enotnosti !!
Bomo mi ocenili kdaj ste vi 1 % enotni.
Banda bedaska.
Jelka Godec bi se na nadbedaka.morala bolje pripravit...
Kar slisim kako bi en Vasko Simoniti osmesil golobjega intelektualca !!
Saj to.ni vec res kaj dela mafija.
A folk jim naseda 80 % !
Igor Ferluga
Da, tudi meni manjkajo taki kot je Vasko Simoniti. Intelektualci, ki dobro, slikovito in direktno argumentirajo in veliko znajo. Ne opazam niti pri SDSu, da bi bili taki dovolj zazeljeni in v ospredju. Tudi npr Ales Hojs, Franc Breznik, Zvone Černač. Ne razumem prav tako, zakaj v desni vladi ni prostora niti za Evo Irgl, ne za predsednico SLS Tino Bregant. Gledamo pa ljudi, ki so verjetno zelo lojalni, a izgubljajo skoraj v vsakem politicnem retoricnem dvoboju z levičarji, kjer se medijsko pojavijo. Tudi tam, kjer so vsi pametni argumenti na njihovi strani in bi laicni opazovalci politike znali bolje in bolj simpaticno nastopiti. Ce Janša ne bo puščal v ospredje ljudi vrhunskega intelekta in retoricnih sposobnosti, bo po njegovem odhodu nastopil potop SDSa. Klemen Jaklič bi lahko bil dostojen prihodnji lider desne sredine. A povsem mozno, da bo onemogocen in premagan s strani povprečnezev tudi če bi imel takšne ambicije.
Igor Ferluga
Absolutno ima Avbelj prav. Velik problem je, ker odziv na korupcijo v Sloveniji povsem polentast in niti dalec ne pokaze nobenega rezultata, ki bi bil vsaj malo podoben temu, kar dosegajo recimo v sosednjih Italiji in na Hrvaskem. Nobenega di Pietra, nobenega USKOKa.
Na polozaju predsednice izvoljena žena tajkuna, na polozaju predsednika vlade energetski tajkun, ki brez posledic konstantno laze ( tudi glede svojega računa v Romuniji), zlorablja oblast, je vec na pocitnicah kot pri delu. V prestolnici trajno zupan, poln korupcijskih afer in povezav z balkanskimi avtokratskimi korumpiranimi rezimi, ves čas zaščiten v slovenskem pravosodju. 4 leta ves medijski mainstream v totalno podporo korumpirano-klientelisticni vladi brez vsakega problematiziranja teh dejanj. NPU, policija in tozilstvo ugrabljeni s strani predsednika vlade in klike. Njihova civilna druzba se strumno z neverjetno demagogijo ( obtozevanje preiskovanja korupcije kot "politicne policije") angazira, da bi preprecila preiskovanje 4 let enormne korupcije in klientelizma pod levo oblastjo.
Bo zdaj drugače pod Jansevo vlado? Potrebni premiki bi bili velikanski. Je mozno pricakovati od slovenskega pregona in sodisc, da bodo zasukali krmilo za 180 stopinj in se pogumno soocili s korupcijo? Je realno pricakovati od Janseve vlade brezkompromisen boj proti korupciji? Seveda v opoziciji to koristi pri pridobivanju podpore javnosti. Na oblasti, ko so korita na dosegu, se lahko pojavijo iste skusnjave kot levim. Upajmo, da bo cez 4 leta bolje, a samo od sebe ne bo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.