Korupcija uspeva, ker jo politika prepogosto ščiti

Po Sloveniji se zbirajo podpisi za razpis referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Pobudniki referenduma opozarjajo, da novela odpira vrata političnim zlorabam in celo vzpostavljanju »politične policije«, ki bi lahko služila obračunavanju z nasprotniki oblasti. Na drugi strani koalicija spremembe predstavlja kot korak k učinkovitejšemu parlamentarnemu nadzoru in večji odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

Korupcija cveti tam, kjer zmanjka politične volje

Prav v času teh polemik je ustavni pravnik dr. Matej Avbelj v časniku Finance objavil komentar z naslovom Zakaj korupcija v Sloveniji tako dobro uspeva? V njem opozarja, da največja težava Slovenije ni premočan nadzor nad oblastjo, temveč ravno nasprotno – pomanjkanje politične volje za učinkovit boj proti korupciji.

Po Avbljevem mnenju je korupcija v Sloveniji postala sistemski problem. Ne gre več zgolj za posamezne afere ali sporne posle, ampak za način delovanja, ki ga politika pogosto tolerira, kadar zadeva »naše«. Zato se po njegovih besedah politični prostor hitro poenoti v obrambi posameznikov, ko se ti znajdejo pod drobnogledom preiskovalnih organov, ne glede na to, iz katerega političnega tabora prihajajo.

»Temeljni razlog za razcvet korupcije v Sloveniji je odsotnost resnične politične volje za njen pregon,« ugotavlja Avbelj. Po njegovem prepričanju noben politični blok v zadnjih desetletjih ni uspel vzpostaviti celovitega in učinkovitega sistema za preprečevanje ter pregon korupcije. Namesto tega so se ustvarjali vzporedni centri moči, politični vplivi in interesna omrežja, ki pogosto uspešno kljubujejo nadzoru.

Avbelj opozarja tudi na pojav, ki ga imenuje »ponarodela korupcija«. V slovenski družbi so se po njegovem mnenju preveč ukoreninili vzorci 'rihtanja' poznanstev in iskanja bližnjic, zaradi katerih se korupcija pogosto ne dojema več kot resna grožnja demokraciji in pravni državi. Posledično javnost pogosto ne kaznuje političnih akterjev, ki se znajdejo v različnih korupcijskih zgodbah, temveč jih celo brani kot žrtve političnih obračunov.

Poseben del komentarja namenja institucijam. Slovenija ima Komisijo za preprečevanje korupcije, Nacionalni preiskovalni urad, specializirano državno tožilstvo in druge organe, ki bi morali tvoriti učinkovit sistem preprečevanja in pregona korupcije. Vendar Avbelj ocenjuje, da institucije pogosto delujejo nepovezano, med njimi prihaja do prelaganja odgovornosti, rezultat pa je neučinkovit pregon najzahtevnejših primerov.

Kje poteka meja med nadzorom in politizacijo?

Prav zato je aktualna razprava o parlamentarni preiskavi toliko pomembnejša. Parlamentarne preiskovalne komisije sodijo med ključna orodja demokratičnega nadzora nad delovanjem države in porabo javnega denarja. Njihova naloga ni izrekati kazni, temveč razkrivati politično odgovornost, opozarjati na sistemske pomanjkljivosti in javnosti omogočiti vpogled v delovanje oblasti.

Nasprotniki novele zakona trdijo, da spremembe pomenijo nevarnost politizacije preiskav in vzpostavljanja mehanizmov za politične obračune. V javnosti zato svarijo pred tako imenovano »politično policijo« ter zbirajo podpise za referendum. Toda Avbljev komentar odpira drugačno vprašanje: ali je res največja nevarnost premočan nadzor nad oblastjo ali dejstvo, da se Slovenija že desetletja sooča z neučinkovitim odkrivanjem in sankcioniranjem korupcije?

Nova vlada je boj proti korupciji postavila med svoje prednostne naloge. Uspeh teh prizadevanj pa bo odvisen predvsem od tega, ali bo uspela vzpostaviti učinkovitejši sistem nadzora in odgovornosti. V tem kontekstu referendum ne bo zgolj odločanje o posameznih zakonskih določbah, ampak tudi politično sporočilo o tem, kakšen odnos ima slovenska družba do transparentnosti in nadzora nad oblastjo.

Kot opozarja Avbelj, korupcija ne uspeva zato, ker bi imela država preveč nadzornih mehanizmov, ampak zato, ker so ti pogosto neučinkoviti ali pa jih politika uporabi selektivno. Dokler bo veljalo, da so korupcije vredni pregona predvsem politični nasprotniki, medtem ko se 'našim' gleda skozi prste, bo Slovenija težko naredila odločilen korak proti bolj transparentni in odgovorni državi.