Novela zakona o tujcih: Konec brezplačnih jezikovnih tečajev in strožji pogoji za združitev družin
- 10. 8. 2026 ob 10:00
- 10 komentarjev
Še dober teden dni in iztekla se bo javna razprava o osnutku novele zakona o tujcih. Predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za notranje zadeve, med drugim predvideva nova pravila financiranja programov učenja slovenskega jezika, obenem pa podaljšuje obdobje zakonitega prebivanja v Sloveniji, po katerem se lahko uveljavlja pravica do družitve družine, in sicer z enega na tri leta. Osnovni poudarek novele je mogoče zajeti v želji po odgovornejšemu pristopu tujcev k integraciji v slovensko družbo.
Najprej štal'ca
Predlagatelji s podaljšanjem obdobja do združitve družine želijo doseči, da si bo tujec pred prihodom družinskih članov zagotovil ustrezne pogoje, predvsem pa zadostna sredstva za preživljanje, da njegovi družinski člani ne bi postali breme slovenskega socialnega sistema, lahko beremo v obrazložitvi k osnutku.
Predlog po vzoru modre karte EU določa tudi dovoljena obdobja brezposelnosti zaradi izgube zaposlitve, ki ne bi vplivala na razveljavitev enotnega dovoljenja. Pogoj pa bi bil, da ima tujec v času brezposelnosti zadosti sredstev za preživljanje in da to lahko tudi dokaže.
Manj birokracije
Ministrstvo hkrati poenostavlja sistem zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu oziroma zamenjave delodajalca ter zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih. Po novem postopku bo vlogo za potrebno soglasje mogoče vložiti neposredno na zavod za zaposlovanje, ta pa bi odločitev vročil vlagatelju in o izdanem soglasju obvestil upravno enoto. Tako bo postopek izdaje soglasja hitrejši, upravne enote pa bodo razbremenjene nepotrebne birokracije.
40-odstotna soudeležba pri tečajih
Med najodmevnejšimi rešitvami pa so spremembe v financiranju tečajev slovenščine in preizkusov znanja slovenskega jezika. Novela namesto dosedanjih brezplačnih tečajev uvaja obvezno 40-odstotno lastno udeležbo tujcev pri financiranju programov učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe. Kot so prepričani na ministrstvu, bo takšen odstotek sofinanciranja še vedno omogočil udeležbo v programih učenja tudi socialno šibkejšim tujcem.
Nič več brezplačnih izpitov
Sodeč po osnutku novela predvideva tudi ukinitev enkratnega brezplačnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika in financiranja teh preizkusov iz državnega proračuna. Stroški teh preizkusov namreč zadnja leta naraščajo. Samo lani je programe učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe obiskovalo 4064 udeležencev oziroma kar tretjina več kot leta 2024. Skupni strošek je znašal 2,86 milijona evrov.
Za prvo brezplačno opravljanje preizkusov znanja slovenskega jezika na vstopni, osnovni in višji ravni ter ravni odličnosti je bilo porabljenih nekaj manj kot 380.000 evrov, za brezplačno učenje in izpite iz slovenščine na preživetveni ravni pa 1,3 milijona evrov.
Za odgovornejši pristop
Z ukrepom želijo na ministrstvu spodbuditi bolj odgovoren pristop udeležencev programov učenja ter posledično pa prispevati h »aktivnejši in boljši jezikovni integraciji tujcev v slovensko družbo«. Na drugi strani pa je predlog v krogih t. i. nevladnih organizacij že naletel na očitke, povezane z onemogočanjem integracije in družinskega življenja.
Gre sicer šele za prvi korak zakonodajnega postopka. Ministrstvo bo po končanem javnem posvetovanju prejete pripombe pregledalo in na to v medresorsko usklajevanje poslalo končni predlog. Šele nato gre za na potrditev na vlado in sprejem v državnem zboru.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave
Vlada obljublja bolj transparentno in odgovorno upravljanje javnih vrtcev in šol
EBRD Sloveniji močno zvišala napoved rasti: toda opozorilo o javnih financah
Letos so gobe po hudi suši rešile septembrske padavine
BRIF #3: varnost v Ljubljani, rezi v javni upravi in referendumska kampanja
Rupar pred RTV: »Ta zavod ni vreden piškavega oreha«
Bili smo zasužnjevani, zdaj pa bi Afriki plačevali odškodnine?
Ekskluzivno za naročnike
Sence Rdečih Kmerov: spravni koraki Kambodže
Domovina št. 270: Udba ni odšla; le preoblekla se je
Domovina 270: Udba ni odšla; le preoblekla se je
Video objave
[Video] Dr. Leon Cizelj: Naša osnovna metoda je dvom (Vroča tema, 21. 9. 2026)
10 komentarjev
Jože Kurinčič
Igorju Ferlugu - tudi jaz mislim, da so bonitete za študente in upokojence prevelike. Politiki z njimi kupujejo volivce. To, da ste se učili tujega jezika na svoje stroške, verjamem oz vem, a svojega maternega jezika ,- kot sem povedal - ste se učili na stroške države. In ker hočemo, da bi ta naš materni jezik uporabljalo čim več ljudi, ki živijo v naši državi, da postane njihov drugi jezik in prvi jezik njihovih otrok, je prav, da so deležni kvalitetnega pouka na stroške države, kateri odvajajo davek. Seveda mora tudi država zahtevati, da se naučijo slovenščine, da se ne bo godilo tako, da te kot danes mnogi šoferji avtobusa ali prodajalci ne razumejo, če jih kaj vprašaš po slovensko. Skratka, nuditi znanje in ga zahtevati! Slovenci se moramo zavedati, da ne moremo pričakovati, da bo naš jezik tako konkurenčen, kot je npr. angleščina in bomo za to, da kdo govori slovensko, veliko več prispevati kot skupnost, kot država, kot prispevajo npr. državljani Velike Britanije. Tak je pač zakon narave - številčnost je pač pomembno dejstvo.
Zakaj vse to? Ker nam je pač veliko do tega, da kot narod in država obstanemo. Če bi nam bilo vseeno, je pač vseeno, ali se tujci med nami učijo slovensko ali ne, ker pa je znanje slovenščine tudi interes države oz. nas državljanov, mislim, da mora znanje slovenščine država zahtevati in nuditi. Če hočemo imeti jezikovno kompetentne bodoče državljane.
Thor
Naslednja novela naj vsebuje člen, da se neto negativne družine tujcev oz. družine tujcev s prenizkimi dohodki napoti iz države. Na tisoče tujcev ima tukaj žene, otroke, stare mame, ki ne delajo nič, zažirajo davkoplačevalce, podaljšujejo čakalne vrste v zdravstvu, koristijo brezplačne vrtce in šole, medtem ko moški na črno delajo v tujini. Drugi se znajdejo tako, da so pri nas le prijavljeni, črpajo otroške dodatke in socialne pomoči, živijo pa na primer v Bosni.
Igor Ferluga
Država, država, ta slovenska mentaliteta, naj vse plača drzava. Ni denarja v drzavni blagajni, dragi moji. Je samo globoooook minus. Naj tečaj slovenskega jezika za pridobitev licence plača delodajalec, ki bo dobil delavca, če že mislite, da ga delavec sam ne more. Predvsem bo imel delodajalec od njega primarno koristi, ne pa neka abstraktna drzava, kjer menda denar raste na drevesih...
Jože Kurinčič
Lepo, da imate radi državo. Tudi meni je velika vrednota. Sicer pa smo država predvsem njeni državljani in ko se govori o tem, da naj država kaj podpre, je pri tem mišljeno, naj naj gre denar iz skupne, državne blagajne. Če je sedaj uboga in zadolžena, je seveda prav, da državljani razumemo, da bomo deležni manj dobrin, za katere z davki zbiramo denar. A če se začne štediti tako, da učenje slovenščine ne bo več plačano iz skupne blagajne, to po mojem ni niti pametno niti pošteno. Zakaj? Poglejte, tako jaz kot vi sva bila deležna pouka slovenskega knjižnega jezika na državne stroške. Zakaj ne bi imel enake pravice tudi priseljeni delavec? Saj tudi on s svojim delom prispeva za izobraževanje, ko plačuje davek. In ne bo držalo, da ima dobiček od njegovega dela le delodajalec, ki naj zato plača šolnino za njegovo učenje slovenščine. Prav državna blagajna se najbolj polni z rezultati njegovega dela. Saj veste, kakšen odstotek pobere država od plač, koliko je prometnega davka, koliko dohodnine. Morda veste odstotek denarja, ki se steče v državno blagajno. Nekateri pravijo, da preveč. A tako s(m)o se odločili, takšno ureditev imamo, in ko prejemamo kaj zastonj iz skupne blagajne, smo zadovoljni, ko nam država pobira davek, pa manj. Velik del tega skupnega denarja gre za izobraževanje. In ko govorimo o uvoženem delavcu, je prav in pošteno, da je tudi on deležen kaj iz te skupne blagajne. Predvsem pa je smiselno, da se s skupnim denarjem podpre integracijo, preko katere bodo priseljenci postali Slovenci. To bodo samo tako, da se navzamejo naših navad, se naučijo našega jezika ... (A govoriti o tem ni politično korektno, čeprav po tihem vsi računamo, da bodo priseljenci vsaj v tretjem rodu že pravi Slovenci.) Dobro izobraženi in jezikovno kompetentni bodo lahko veliko prispevali k narodni in državni blaginji. Seveda marsikoga moti, da gre denar za izobraževanje tujcev, ne pa Slovencev. A vedeti moramo, da Slovencev ni dovolj za funkcioniranje države in ohranjanje standarda. Jih pač nismo dovolj rodili. Žal, tega marsikdo noče videti in vpije zoper priseljence, tuje delavce, a hkrati uživa blaginjo, ki jo vzdržuje trenutno tudi okrog 160 000 tujih delavcev. Za te ksenofobije velja ironična parafraza TUJEGA NOČEMO - SVOJEGA NIMAMO. In tudi vprašanje: Ali si rodil toliko potomcev, da bodo zaslužili tvojo pokojnino, da bodo skrbeli za dolgotrajno oskrbo ...? Če jih nisi, moraš biti tiho. In večina jih ni, zato potrebujemo priseljence. Slovenci smo kot narod res ogroženi, a ne od tujcev, ampak od samih sebe, od svojega egostičnega, potrošniškega in biološko jalovega življenja.
Igor Ferluga
Nikoli nisem dobil ucenja tujega jezika kot darilo od drzave, v katero sem šel in niti najmanj nisem na to računal. In prišel sem v državo že z predznanjem jezika, kar sem ali plačal iz lastnega žepa, ali sem se učil sam ali pa me je naučil javni šolski sistem doma, torej v Sloveniji. Prevelika bremena ljudje nalagate novi slovenski drzavi. Jih enostavno finančno ne zmore. Recimo: ne poznam države, ki bi vsem dijakom, tudi dijakom bogatih staršev nudila zastonj šolsko hrano. In študentom preko bonov napol zastonj kosila. In upokojencem neomejene zastonj prevoze z avtobusi in vlaki. To se vse lepo sliši. A je hudičevo drago. Računica se ne izide. Ce bi se in bi bilo racionalno, bi to uvedli že kje drugje pred Slovenijo. Prej ali slej se bo to sesulo, kot se je prešnji rezim po Evropi 1990.
Jože Kurinčič
Ja, država bo morala poskrbeti, da bodo delavci, predvsem tisti, ki opravljajo delo v stikih z drugimi državljani, kot vse vrste uradniki, vozniki avtobusov, natakarji ... znali slovensko. Prav je, da se od njih to pričakuje in zahteva. A prišleki se bodo na to pričakovanje odzvali, samo če bomo tudi ostali prebivalci cenili svoj materni jezik in ga uporabljali v čim več govornih položajih in ga ne opuščali, kot se to dogaja v tako rekoč vseh večjih slovenskih krajih, ko slovenščino v javnosti izpodriva angleščina.
Plačljivi tečaji slovenščine za tujce je gotovo napačna smer. Najprej zato, ker slovenščina ni angleščina, ki je svetovni jezik in ima vsak interes se ga naučiti in bo za to tudi kaj plačal. Učenje slovenščine pa je v velikem interesu tudi slovenske države, saj se bodo prišleki integrirali predvsem z učenjem jezika in slovenske kulture in tako postali ne samo držvaljani, ampak kasneje tudi Slovenci. To, da država Slovenija nudi tujcem pouk slovenščine zastonj, je vsaj majhno nadomestilo za to, da smo v državo dobili, "uvozili" odraslega, izšolanega delavca. Rojevanje, vzgoja, šolanje pa, kot vemo, veliko stane. In zelo prav je, da slovenska država tujemu delavcu krije stroške vsaj pouka slovenščine, če že ni krila stroškov, povezanih s šolanjem in vzgojo na drugih področij in drugih predmetov.
Mislim, da se premalo zavedamo, kako izkoriščevalsko je zastonj dobiti vzgojenega in izobraženega delavca. S tega vidika izgledajo vsi socialni transferji in stroški za integracijo precej drugače.
Ne glede na vse povedano pa mislim, da je ivažanje delovne sile na dolgi rok neekonomično in za majhne narode pogubno. Reševanje pomanjkanja delavcev je lahko le začasen ukrep, dolgoročno pa preživi samo narod, ki ima dovolj svojih otrok.
debela_berta
Premaloooooooo...
Thor
Kaj pa če bi socialno šibkejšim tujcem samo pokazali pot do mejnega prehoda in si prihranili živce in stroške? Jezikovne šole in NVO naj si financiranje zagotovijo same.
Peter Klepec
Državne “usluge” niso povsem altruistične. Vcasih ali pa celo pogosto je smiselno nekaj vložit, da dobiš več nazaj. Tujec, ki se nauči jezika, lažje dobi službo (ki je sicer mogoče nihce ne mara) in potem placa davke, prispevke in DDV. Lahko ze vnaprej izracunas, ce se splača ( ce si faliran student, ti pa UI zaracuna).
Igor Ferluga
Skrajni čas. Da se v tej dezeli splošne navajenosti, torej razvajenosti, da so stvari " od drzave" zastonj, začnejo ljudje zavedati, da nič takega ni zastonj. Ampak od davkoplacevalcev in od pufov zaradi primanjkljajev proračuna. Z neverjetno zapravljivostjo, ker na Slovenskem skoraj vse plača "drzava", se uniči ali spodi iz države davkoplacevalce in/ali javne finance, kar vodi v bankrot ali vsaj nemoralno obremenjevanje prihodnjih rodov.
Skratka, ko ljudje placujejo za svojo prihodnost iz svojih zuljev in znoja, se povečuje njihova odgovornost. Brez tega ni uspešne druzbe. Resneje bodo vzeli tecaj slovenskega jezika, potem ko bomo sami vsaj delno prispevali zanj. Odgovornejsi bodo do nove drzave, če se bodo morali resno potruditi in izkazati z delom in nekaznovanostjo za morebitno preselitev cele druzine v Slovenijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.