Ledvica za pot v Evropo: posel cveti kar preko Facebooka

Med desetimi državami, ki gostijo več kot polovico svetovne begunske populacije, ni evropskih držav, na primer Nemčije ali Švedske, kot bi si morda mislili. Večina bližnjevzhodnih beguncev, po ocenah 10 milijonov, namreč živi v Jordanu, Turčiji, Pakistanu, Libanonu in Iranu.

A razmere v begunskih kampih teh držav so vse prej kot idealne. Ljudje za preživetje in pot v obljubljeno deželo vse pogosteje uporabljajo novo valuto - človeške organe. 

Trditev, da »begunci ne gredo v prvo varno državo« ni povsem brez druge plati. Pot v Evropo, kjer računajo na mednarodno zaščito, azil, možnost dela in šolanja, si je lahko privoščil le bolje situirani fragment migrantov, v mnogih primerih so družine na pot poslale samo najstarejšega sina.

Usode beguncev, na primer 1,5 milijona Sircev, ki so trenutno v Libanonu, so drugačne. Deset držav, ki sprejema večino svetovne begunske populacije, šteje za le 2,5 odstotka svetovne ekonomije. Revne države, ki sicer migrante sprejemajo z manjšim medijskim fatalizmom, si oskrbe, nastanitve in postopkov za azil pač ne morejo privoščiti. V najboljšem primeru begunci več let životarijo v begunskem taborišču, v slabšem primeru na ulicah prodajajo svoja telesa in organe.

Meka za trgovino s človeškimi organi

Prejšnji teden je v slovenske medije našla pot zgodba sedemnajstletnega begunca, ki je za 10.000 dolarjev prodal ledvico, da bi lahko preživel svojih pet sester in mamo v Bejrutu, ki je le par sto kilometrov od Damaska. To še zdaleč ni edina zgodba. Po Libanonu so se razmnožile improvizirane klinike, kjer beguncem izrežejo ledvice, oči in druge organe, s čemer za nekaj časa omogočijo preživetje svojim družinskim članom.

Sedaj se prakse preprodaje organov širijo vse bližje. Če je bilo lansko leto moč v Istanbulu videti stotine sirskih otrok, ki so za preživetje prodajali robce, svinčnike in kulije, se sedaj vse pogosteje porajajo poročila o prodajah organov, da bi si lahko plačali pot v Evropo.

Želiš v Evropo? Daj ledvico!

Države, ki so bližje vojnam, ne razpolagajo z azilnimi domovi, integracijskimi načrti, ne omogočajo legalne zaposlitve, socialnega varstva, zdravstvene oskrbe. Begunci, ki že nekaj let životarijo v državah onkraj meje, na primer v Libanonu, Turčiji in Iranu, vse bolj obupano iščejo načine, da najdejo pot v Evropo.

Organizacije, ki preprodajajo organe, so še ena izmed družbenih vej, ki se okorišča na račun obupa. Metode prodaje pa so vse preprostejše, migranti poročajo, da zadostuje sporočilo na facebook strani Sell kidney online. Eden od oglasov pravi:  »Sem mlad moški, 31 let, dobrega zdravja, ne kadim, ne pijem vina, krvna slupina b+, prodam ledvico ali del jeter.« Na koncu je na voljo telefonska številka.

Nadalje je na voljo spletna stran Sell kidneys online, ki pravi, da pozna rešitev za izhod iz zakreditiranosti in krize. Prodaja ledvic je namreč lahko tudi povsem legalna osebna finančna odločitev.

Ob tovrstni realnosti želja ljudi, da namesto v libanonska taborišča prebegnejo v nemške azilne domove in so za slednje pripravljeni tvegati tudi svoje zdravje in življenje, postane nekoliko bolj razumljiva.