Leljakov boj za osamosvojitev od Titove ceste padel v oči britanskemu The Guardianu

Zajem zaslona https://www.theguardian.com/
POSLUŠAJ ČLANEK
Na Domovini že nekaj časa spremljamo boj župana Radencev, Romana Leljaka, da tamkajšnjo Titovo cesto preimenuje v Cesto osamosvojitve Slovenije. Temu z vsemi razpoložljivimi sredstvi nasprotujejo domači privrženci Josipa Broza Tita, ki so odlok tamkajšnjega občinskega sveta zaradi proceduralnih napak uspeli spodnesti na ustavnem sodišču. 

A Leljak se ne da - pred dnevi je občinski svet, ob ostrem nasprotovanju dela svetnikov, odlok o preimenovanju ponovno sprejel in objavil v Uradnem listu. Z njegovo uveljavitvijo pa bodo, kot je to zahtevalo ustavno sodišče, počakali na 16. dan po objavi. 

Napetosti okoli preimenovanja ulice, ki še nosi ime po bivšem komunističnem voditelju, pa so pritegnile pozornost novinarja britanskega levo orientiranega časopisa The Guardian, Daniela Boffeya, ki te dni poroča iz Ljubljane. 

Tita je v The Guardianu opisal kot "bivšega diktatorja" in "brezobzirnega zatiralca drugačnih mnenj in nacionalističnih gibanj, o početju katerega v času vzpostavljanja SFRJ še vedno tečejo razprave."

Potem ko je ustavno sodišče konec maja odpravilo odlok občine Radenci, s katerim so v Radencih Titovo cesto preimenovali v Cesto osamosvojitve Slovenije, ter vrnilo prejšnje poimenovanje, je radenški občinski svet zdaj natančno sledil zakonodaji in navodilom ustavnega sodišča in odlok z 8 glasovi ponovno sprejel, do uveljavitve pa bo občina počakala, da preteče zahtevani 15 dnevni rok po objavi v Uradnem listu. Sejo je sicer protestno zapustilo 5 svetnikov, ker njihova zahteva, da se točko umakne z dnevnega reda, ni dobila dovolj podpore.

Utemeljitev dveh svetnikov SD-ja, da je "s prihodom župana Romana Leljaka demokracija v občini Radenci umrla, saj samovoljno spreminja podobo občine in sprejema sumljive odločitve, ki jih bomo še dolgo plačevali občanke in občani," citira tudi britanski novinar v Guardianu.

Boffey v isti sapi piše, da je Slovenija ravnokar praznovala 30 letnico osamosvojitve od Jugoslavije, kar je predsednik vlade Janez Janša označil za trenutek, ki je Sloveniji omogočil, da zadiha svobodno.

"Ampak krvava novejša zgodovina držav nekdanje Jugoslavije je v zadnjih letih ponekod povzročila izbruh jugonostalgije," nadaljuje britanski novinar.

Josipa Broza Tita opiše kot brezobzirnega zatiralca drugačnih mnenj in nacionalističnih gibanj, po smrti katerega je Jugoslavija kolapsirala v krvavo državljansko vojno, ki je zahtevala več kot 100 tisoč življenj.

Novinar omenja Leljakovo knjigo o Hudi jami, v kateri avtor "opisuje početje Titovih antifašističnih partizanov, ko so po koncu vojne gradili novo državo po komunističnem modelu". Bralcem Guardiana predstavlja, da je bilo v "masakru Hude jame" ubitih več kot tisoč ljudi, večinoma vojnih ujetnikov, ter dodaja, da je v Leljak v argumentaciji za preimenovanje ulice Tita označil za "enega velikih kriminalcev 20. stoletja".

"A v primeru Radencev, glede na dolgoletno obstoječe stanje, ostaja določena naklonjenost ohranjanju statusa quo," še zapiše novinar.


V nadaljevanju na kratko oriše bistvo odločitve ustavnega sodišča, kjer je preimenovanje padlo na nespoštovanju procedure ter navaja Leljakove besede, da je tokratni poskus spremembe uličnega imena povsem v skladu z zakonodajo. Citira še njegove besede, da je sprememba narejena v čast Alojzu Gaubetu, ki je bil ustreljen na ulici, boreč se za slovensko osamosvojitev.



Tita se ni tako lahko znebiti


Ne glede na dejstva o Josipu Brozu, ki jih je povzel tudi novinar tega uglednega zahodnega medija, pa lokalnega odpora pred umikom maršala iz uličnega v muzejsko okolje očitno še ni konec. Kot je danes na Facebooku objavil župan Radencev Leljak, prvoborec za Tita Franc Vukajč je namreč napovedal ponovno zbiranje podpisov za referendum.

Pod tovrstno zahtevo se je 127 občanov enkrat že podpisalo, a po odpravi odloka na ustavnem sodišču je zanj odpadla tudi pravna podlaga.

"Ali res ne premoremo toliko razuma in se sprijaznimo, da živimo v svoji državi Sloveniji?" se glede tega sprašuje Roman Leljak.



Glede na anketo, ki jo je za Domovino nedavno opravila agencija Episcenter, je samostojna Slovenija prva opcija še vedno za 92 % njenih državljanov. Jugonostalgikov je v državi manj kot se zdi glede na njihovo glasnost v medijih, še sporočajo podatki ankete, ki med drugim kažejo tudi, da jih najdemo predvsem med volivci Levice.



KOMENTAR: Uredništvo
Zadrega levičarjev okoli maršala T(w)ita: kako tujcem pojasniti, da kot borci za svobodo častijo lik brezobzirnega diktatorja
Prihod tujih novinarjev na naša tla, kar nenaključno sovpada z začetkom predsedovanje Slovenije Svetu EU, domačim levičarskim politikom, novinarjem in aktivistom prinaša tudi nekaj potencialno nerodnih, neprijetnih situacij. V razmeroma uspešnem manevru izvažanja domačega notranjepolitičnega boja na evropsko sceno se tujim kolegom že nekaj časa kažejo kot veliki borci za svobodo, človekove pravice in demokracijo, ki jo v Sloveniji ogroža nekdo, ki so mu dali nadimek maršal Twito. Z zasmehljivo konotacijo pa so se, po nerodnosti ali ne, negativno opredelili tudi do nekdanjega jugoslovanskega komunističnega diktatorja, ki ga sicer, bolj ali manj intimno, čislajo in častijo. Vse lepo in prav, če doma ne bi igrali ravno na nasprotno vižo, ki jo najbolje simbolizira položitev venca treh politikov Socialnih demokratov pred kip Borisa Kidriča. Kako njihovi tuji kolegi, ne glede na nazorsko pripadnost, vidijo njihove "heroje za domačo rabo", pa lahko razberemo iz zgornjega članka levičarskega Guardiana. Neizogibna kontradikcija, ki razkriva dvoličnost domačega levega političnega establišmenta in pritrjuje premierju Janši, ko v tujini razlaga pravo naravo slovenskih levičarjev, za površne opazovalce ostaja prikrita, dokler se ne sreča v skupni točki. In ena takšna skupna točka je ravno prihod tujih novinarjev na lice mesta - v državi, o kateri, brez da bi jo obiskali, že zdaj vedo toliko povedati. Če bodo ostali dovolj dolgo, odprli oči, opazovali, poizvedovali in povpraševali še koga drugega, bodo tujci o Sloveniji odkrili še marsikatero kontradikcijo, ki je sedaj ne vidijo, če pa jo že opazijo, pa ne razumejo. Če bodo ostali dovolj dolgo, se jim bodo morda odprle tudi oči in bodo razumeli, kako to, da se "borci za demokracijo, vladavino prava in svobodo" v primeru Radencev zagrizeno borijo za simbole, ki so s temi temeljnimi vrednotami v nasprotju. V tem primeru se bo kot hišica iz kart sesul tudi konstrukt, ki ga o Sloveniji zdaj razmeroma uspešno slikajo v tujini. A vprašanje, če bo nekaj mesecev predsedovanja Slovenije Svetu EU za kaj takega dovolj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike