Leva opcija se pripravlja na Blitzkrieg: to bodo storili takoj, ko prevzamejo oblast

Vir foto: Youtube
Stranke levega političnega pola čedalje bolj samozavestno verjamejo, da bodo po volitvah 24. aprila prevzele oblast. S tem namenom si v ozadju že delijo ministrska mesta. Slednje je na kongresu gibanja Svoboda precej nespretno razkril zdravnik Danijel Bešič Loredan.

Hkrati pa že pripravljajo ukrepe, kako bo njihov prevzem nove vlade karseda učinkovit. V prvem zamahu nameravajo počistiti z nekaterimi ukrepi predhodne, Janševe vlade. Podrobnejši načrt o tem je danes na novinarski konferenci širši javnosti predstavila stranka SD.

Na vrhu njihovih prioritet je ob menjavah v policiji obglavljenje RTV Slovenija: s tem ne mislijo čakati niti do imenovanja nove vlade, temveč s spremembo obstoječega zakona o RTV v parlamentu načrtujejo počistiti s dosedanjim vodstvom nacionalke še preden bi prisegla nova vlada. 

Če gre verjeti obljubam, bomo prvo razliko videli že pri komunikaciji. Glavni mandatarski pretendent Robert Golob namreč obljublja, da nima in tudi ne bo imel svojega Twitter profila. V prihodnje se tako ne bo dogajalo, da bomo za vladne odločitve izvedeli že med samo sejo, ampak bo na to potrebno čakati vse do samega konca in se zanašati na tradicionalne medijske kanale.

Obračun z Janševo vlado in kadri, ki jih je imenovala


Leve politične stranke si želijo takoj po volitvah kar najhitreje opraviti z dediščino tretje Janševe vlade. Toda pri tem v Sloveniji nastopi težava, da vlade ni mogoče sestaviti in izvoliti prej kot v dveh mesecih. Kljub njihovi parlamentarni večini bi tako državo najmanj 10 tednov še vedno vodil Janša.

Bližnjice, kako to preprečiti, zanje ni. So pa ob tem v Inštitutu 8. marec prišli na idejo, da bi takoj po sklicu državnega zbora v parlamentarni postopek vložili predlog, ki bi z enim zamahom posegli in v prejšnje stanje vrnili 15 po njihovem mnenju škodljivih zakonov Janševe vlade.

Predlog je nedvoumno podprl tudi najverjetnejši mandatar iz vrst opozicije Robert Golob: "Ne bomo čakali na formiranje vlade. Te zakone bomo podprli takoj," je ta zatrdil novinarjem.

Če bi bil zakon uveljavljen, bi tako z njim odpravili spremembe sestave svetov izobraževalnih zavodov; zanje sporno kadrovanje v policiji; izključevanje nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja; odpravili pravno podlago za prisotnost digitalnih platform kot je Uber v Sloveniji ... (več)

Predlog zakona pa je za leve politične stranke koristen tudi za to, ker Inštitut 8. marec z njim državljane poziva na volitve. Z jasno intenco, koga voliti.

Zaščita volivcev pred podražitvami


V opozicijskih strankah obljubljajo, da bodo po volitvah potrošnike bistveno bolje zaščitili pred podražitvami. Še zlasti naj bi nova vlada ukrepe sprejemala bolj hitro in z regulacijo zaustavljala divjanje cen.

Za preveč ambiciozne ukrepe nam bo po njegovem mnenju sicer "Zmanjkalo denarja. Zato potrebujemo ukrepe, ki bodo filigranski, za katere vemo, kje bomo dobili denar," je na do sedaj edinem soočenju z Janšo dejal Golob. Pri tem je omenil tudi regulacijo prehranske verige.

SD bi nam "vrnila medijsko normalnost"


Še ambicioznejše načrte, kako se čim prej vrniti v staro normalnost, je danes na novinarski konferenci razkrila tudi stranka SD.

Ta obljublja, da bodo že na prvi seji imenovali državnega sekretarja, ki bo odgovoren za skrajšanje čakalnih dob v zdravstvu. Prav tako bodo podprli zakon civilne družbe, ki bo odpravil škodljive ukrepe Janševe vlade. Prav tako naj bi na tej seji sprejeli tudi zakon o amnestiji za kaznovane protivladne protestnike in sprejeli predlog novele zakona o RTV. Z njo bi zagotovili umik politike iz organov upravljanja in nadzora.

Ob tem naj bi že na prvi seji "normalizirali" kadrovsko stanje v javni upravi, vladnem uradu za komuniciranje in tudi na DUTB.

"Ne bo časa za učenje. Okoliščine bodo zahtevale odločitve. Biti bo treba pripravljen od prvega dne naprej," je ob napovedi še poudarila predsednica stranke Tanja Fajon.

Zakaj bi radi dvotretjinsko večino

Z leve politične sfere v tej volilni kampanji prihajajo želje, da bi v parlamentu dosegli dvotretjinsko večino.

Robert Golob, je na strankarskem kongresu napovedal, da si želi sestaviti vlado, ki bo imela (vsaj) 60 poslancev. "Če želimo korenito spremeniti naš volilni ustroj, potem je ustavna večina tisto, za kar si bomo prizadevali," je pojasnil svojo željo.

Golobovo razmišljanje o ustavni večini zadnje mesece ni osamljeno.  “Imamo skupni cilj, to je, da zrušimo Janševo oblast in premagamo desnico. Upam, da z dvotretjinsko večino,” so denimo nedavne besede koordinatorja Levice Luke Mesca, ki v okviru KUL-a in z Robertom Golobom namerava sodelovati v naslednji vladi.

Še pred politiki pa je navodilo o nujnosti široke koalicije, ki bi dosegala dvotretjinsko večino, prišlo s strani starost leve, komunistične politike, ki so se poimenovali Forum za demokracijo. Niko Toš, Rado Bohinc, Božo Repe, Rudi Rizman, Jože Pirjevec, Dušan Kebe in ostali  so v javnem pozivu konec januarja zapisali, da "le najširša predvolilna koalicija za demokratično in socialno Slovenijo lahko doseže večinsko podporo in s tem dvotretjinsko večino v DZ, ki bi omogočila razvojni preboj ter ponovno uveljavitev načel pravne in socialne države." 

Dvotretjinske večine si želijo zaradi spreminjanja ustave pri volilnem sistemu, če se jim ponudi ta možnost, pa lahko pričakujemo tudi težnje po vnosu glavnih ideoloških levih izhodišč kot so "pravice LGBTQ", jezikovna nevtralnost, priznavanje množice spolov itd. 

Ambiciozni načrti po taktih nevladnih organizacijh


Veliko ambicioznih načrtov naj bi bilo izvedenih že v prvih 100 dneh nove vlade. V stranki SD še zlasti poudarjajo ukrepe na področju zdravstva, ki naj bi skrajšali čakalne dobe na največ 30 dni. Prav tako naj bi vsem Slovencem zagotovili dostop do izbranega osebnega zdravnika.

Skupaj z drugimi političnimi strankami iz levice in leve sredine pa napovedujejo tudi, da bodo med drugim povečali obseg financiranja javnega zdravstva, zvišali pokojnine in do leta 2030 zgradili najmanj 30.000 novih neprofitnih stanovanj.

Glede na odgovore, ki so bili podani civilni iniciativi glas ljudstva, pa naj bi stranke preprečile tudi zlorabo Telekoma Slovenije za "politično motivirane investicije" in prepovedati "kakršno koli poveličevanje nacističnih, fašističnih in domobranskih gibanj."

Aktivistom, zbranim v skupini Glas ljudstva, so kul četverček in Gibanje Svoboda med drugim obljubili še:

  • povečanje obdavčitve kapitala

  • več denarja neprofitnim medijem in lokalni kulturi

  • Povečanje sistemskega financiranja nevladnih organizacij s področja kulture

  • sankcioniranje sovražnega govora v medijih in javnem komuniciranju

  • Nujen participativni proračun za občine v višini 1 %

  • Ureditev postopka za odvzem poslanskega mandata

  • Upeljanje inštituta odpoklica župana

  • Odstranitev žice z meje s Hrvaško

  • Stanovanje kot ustavno zagotovljena pravica




KOMENTAR: Uredništvo
»Vrnitev v normalno stanje« je zanje to, čemur smo bili v Sloveniji priča večino zadnjih desetletij
Besednjak, s katerim tik pred volitvami leve stranke, na čelu z Golobovim Gibanjem Svoboda, žugajo ljudem, na razne pozicije v državi kadrovanim v času desnosredinske vlade, je prav zastrašujoč. Tako zastrašujoč, da če bi prihajal iz ust kakšnega Janeza Janše, bi v tujino že klicarili o diktatorskem zastraševanju, podrejanju institucij in kratenju svobode. Njihova logika je za demokracijo naravnost absurdna: čas, ko smo na oblasti mi, je "normalno stanje", ko pa je na oblasti nekdo drug, pa je to razkroj demokracije. In ta logika velja na vseh področjih: desetletja so kadrovali po paradržavnih institucijah, državnih podjetjih, javnih medijih, policiji, vojski, v sodni veji oblasti, fakultetah, celo civilni družbi (ne pozabimo - prvi partijec Janez Kocijančič je bil na čelu programskega sveta RTV preko Olimpijskega komiteja Slovenije!!), in vse to je zanje "normalno stanje". Vse drugo pa je anomalija, ki jo je treba, ko ponovno prideš do oblasti in moči, nemudoma odpraviti. In ne slepimo se: če jim uspe, sledi neusmiljena čistka vsepovprek. Navsezadnje je bilo enako praktično vsakič, ko je leva opcija za desno sredino ponovno prevzela oblast.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike