Libanon pada v humanitarno krizo, morda tudi v politično (video)

Uredništvo
Po uničujoči eksploziji, v kateri je umrlo več kot 150 ljudi, več kot 6000 je bilo ranjenih, številne pa še vedno pogrešajo, so v Bejrutu vzniknili protesti. 4. avgusta je množična eksplozija opustošila območje pristanišča Bejrut v Libanonu, kjer je v skladišču pristanišča eksplodiralo skoraj 3.000 ton amonijevega nitrata. Kdo je za nevaren tovor vedel in kakšne posledice bo sedaj nosila država?


Za eksplozijo dolga zgodba, polna prelaganja odgovornosti


Amonijev nitrat so namreč v skladišče pristanišča v Bejrutu zložili z ladje MV Rhosus. Ta se je konec septembra 2013 odpravila iz Batumija v Gruziji in je bila namenjena v Beiri v Mozambiku, k majhnemu podjetju, specializiranemu za proizvodnjo komercialnih eksploziv, je poročal BBC.

Vmes se je ustavila v Atenah v Grčiji, kjer jo je zapustila posadka, ki ni prejela plačila. Ladja je nato v Bejrut odpotovala po dodaten tovor. Tam je nova posadka nasprotovala natovorjanju dodatnega tovora, ki ga ladja ne bi zdržala, nato pa so jo zaradi neplačanih računov v vrednosti 100.000 dolarjev februarja 2014 zasegle libanonske oblasti, ki so za talce do septembra  obdržale del posadke.

Tovor so nato s stare ladje, ki je ni nihče želel, prenesli v pristanišče. Ladja naj bi domnevno potonila, tovor pa je ostal. Številni libanonski uradniki so za nevarnost vedeli in nanjo večkrat opozarjali sodstvo. Po nekaterih razlagah je nesreča deloma tudi posledica korupcije v bejrutskih pristaniščih in carinah. Amonijev nitrat se v svetu sicer pogosto uporablja kot gnojilo z visoko vsebnostjo dušika.


Velika jeza ljudi


Tisoči ljudi so sedaj zavzeli ulice, se spopadli s policisti in zahtevali spremembo oblasti in prevzem odgovornosti za eksplozijo in korupcijo v državi. Vdrli so v več vladnih poslopij. Po poročanju Al Jazzere je bilo ob tem poškodovanih več kot 700 ljudi, po do sedaj znanih podatkih je umrl en policist. Protesti v državi se bodo predvidoma nadaljevali v prihodnjih dneh.

Po nesreči je sedaj odstopila ministrica za informiranje, Manal Abdel Samad, premier, Hassan Diab pa je že napovedal, da bo vložil predlog za predčasne volitve. Odstopili so tudi nekateri poslanci.


Država v hudi krizi


Že pred eksplozijo je bilo v državi veliko je pomanjkanje hrane, koronavirus se nenadzorovano širi, vse več ljudi se sooča s hudo revščino. Večina države potrebuje humanitarno pomoč, tretjina prebivalcev je brezposelnih. Ker je pristanišče v Bejrutu uničeno, bo dobava hrane sedaj še bolj otežena. Država gosti tudi milijon in pol sirskih beguncev, za katere se bo položaj prav tako poslabšal.

Libanon sicer zavrača pozive k mednarodni preiskavi eksplozije. Predsednik Aoun trdi, da bodo tragedijo preiskali domači preiskovalci. Obljubil je, da tiste, ki so za malomarnost odgovorni, čakajo resne posledice. Več deset tisoč ljudi je sicer podpisalo tudi peticijo, da bi nadzor nad državo prevzela Francija, ki je Libanon upravljala med leti 1920 in 1945.

Na včerajšnji donatorski videokonferenci, ki jo za pomoč Bejrutu organizira Francija, so zbrali 250 milijonov evrov za pomoč mestu. Gostiteljica video konference, Francija, obljublja, da bo ta denar šel neposredno k ljudem, prizadetim zaradi strahovite eksplozije.

Konference se je med drugim udeležil komisar EU za krizno upravljanje, Janez Lenarčič, pa tudi ameriški predsednik Donald Trump.

Številne države so pomoč državi že namenile prej. 200 tisoč evrov humanitarne pomoči bo Libanonu namenila tudi Slovenija, prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite pa bo v to bližnjevzhodno državo, ki meji na Sirijo in Izrael, napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Marta Kos se je v Evropskem parlamentu znova izogibala pojasnilom o povezavah z Udbo
  • 21. 04. 2026
James 'Fergie' Chambers, dedič imperija, profesionalni revolucionar in financer komunizma
  • 21. 04. 2026
Rusija, energenti, gnojila in Rosatom proti EU
  • 20. 04. 2026