Male neumnosti velikega socializma (8/12): Samoprispevki – napredek socialistične skupnosti
Ko nekatere politične stranke upokojence kar naprej potiskajo na rob oziroma na nas gledajo kot na nebodigatreba, se mi na veliko branimo s tem, da smo vseh štirideset let vplačevali v pokojninsko blagajno in nam torej država samo vrača tisto, kar je ostalo v njej našega oziroma česar oblastniki po naključju še niso zapravili.
Ko pa hodimo mimo vrtcev in šol, ko stopamo po asfaltnih cestah in pločnikih, ko nasploh uživamo pretekle sadove socialistične preteklosti, se nam tu in tam utrne misel na
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
1 komentar
helena_3
Sem se nasmejala ob branju, g. Sivec! Malo karikirano napisano, ampak vse je res! Tudi asfalt skozi našo vas, ki smo ga plačali vaščani (pri nas je bil to prispevek v gotovini, aktivisti so hodili po hišah in pobirali dogovorjeno vsoto) so nekajkrat prekopali. Smo pa bankine uredili z udarniškim delom. Da o napeljavi elektrike (1956 leta) in telefona do oddaljenih zaselkov sploh ne pišem!
Je pa ob pobiranju prispevkov za asfalt krožil en malo vulgaren vic med vaščani. Takole gre: "Mica, a si že dala za cesto?" Mica: "seveda". "Ja, a ni bilo nobenega drugega prostora?"
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.