Manj soli – manj možnosti za nastanek raka na želodcu

Vir: Freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK

V svetovnem merilu je rak na želodcu med boleznimi raka na četrtem mestu po pogostosti. Zadnja študija pri naših sosedih kaže, da prekomeren vnos soli še dodatno povečuje tveganje za razvoj te bolezni. Slovenija ima eno največjih incidenc raka želodca med državami EU.

Preveč soli – več tveganja za zdravje

Brez soli v kuhinji ne gre. Kljub temu, da je najpogosteje uporabljena začimba na svetu, je pri njeni rabi potrebna previdnost oz. zmernost. Številne raziskave so v preteklosti že pokazale, da prekomerno uživanje soli povzroča visok krvni pritisk ter bolezni srca in ožilja. Zadnja raziskava evropskih strokovnjakov pa kaže, da lahko celo povečuje tveganje za razvoj raka na želodcu.

Po poročanju DailyMaila so nutricionisti s Centra za javno zdravje na Univerzi na Dunaju odkrili, »da je med prebivalci Združenega kraljestva, ki so večino obrokov solili, 41 odstotkov večja verjetnost za nastanek želodčnega raka kot pri tistih, ki so jedi solili manj«. Študija, ki je bila sicer zgolj opazovalna, je vsebovala podatke, ki so jih avstrijski raziskovalci dobili od 471.144 odraslih oseb Združenega kraljestva iz baze UK Biobank. Ta ugotovitev je obveljala tudi, ko so raziskovalci izključili druge spremenljivke, kot so starost, socialno-ekonomski status in druge življenjske izbire, denimo uživanje alkohola in tobaka, ki bi lahko vplivale na rezultate.

Sicer pa to ni bila prva študija, ki je pokazala, da lahko prekomerna količina soli spodjeda zaščitno prevleko na želodcu, kar povzroča poškodbe tkiva in vodi do rakavih mutacij. Pred avstrijsko so bile opravljene tudi študije na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem, ki so že nakazale na korelacijo slane prehrane in raka želodca. Po izsledkih japonske študije so ogrožene osebe, ki zaužijejo od 12 do 15 gramov soli v hrani, medtem ko odrasla oseba v Nemčiji v povprečju poje 8 gramov soli dnevno. Je pa bila študija naših sosedov ena prvih, ki je to povezavo pokazala pri Evropejcih.

Prekomerna količina soli spodjeda zaščitno prevleko na želodcu, kar povzroča poškodbe tkiva in vodi do rakavih mutacij.

Najpogostejši simptomi

Bolečina v želodcu, v žlički, zgaga in napihnjenost. Pa zmanjšan tek, težave pri požiranju in občutek sitosti že po manjšem obroku, lahko tudi slabost, bruhanje in nenadna izguba telesne teže. To je le nekaj od simptomov, ob katerih se lahko pojavi sum na raka na želodcu. Kasneje se jim lahko pridruži še črno blato, zaradi slabokrvnosti pa je prisoten tudi občutek nenehne utrujenosti. Ker so te težave lahko tudi znak kakšne druge bolezni, končno diagnozo lahko potrdi šele zdravnik, ko opravi vse potrebne preglede in preiskave.

Bolečina v želodcu, v žlički, zgaga in napihnjenost, zmanjšan tek, težave pri požiranju, občutek sitosti že po manjšem obroku, slabost, bruhanje, nenadna izguba telesne teže. 

Preprečevanju bolezni raka na želodcu je namenjeno tudi preventivno presejalno testiranje na okužbo z bakterijo Helicobacter pylori. »Čeprav ne vemo, zakaj natanko sol poveča tveganje za razvoj raka, so študije pokazale, da lahko spodbudi razrast bakterije Helicobacter pylori in povzroči, da ta postane še bolj strupena za celice želodca,« je dejal profesor John Atherton, ki velja za vodilnega strokovnjaka na področju okužb s Helicobacter pylori.

Pogostost bolezni

Rak želodca velja za enega najbolj zahrbtnih rakov prebavil, po smrtnosti pa je med tremi najpogostejšimi na svetu. To gre pripisati predvsem poznemu prepoznavanju, zaradi česar se bolezen odkrije šele v napredovalnih stadijih. V Sloveniji naj bi bila z bakterijo Helicobacter pylori okužena okoli četrtina prebivalcev. Okoli 80 odstotkov teh nima nobenih težav, pri 20 odstotkih pa povzroči resne zdravstvene probleme. Bolezen je dvakrat pogostejša pri moških kot pri ženskah. Pogosto se začne po 40. letu, vrh pa doseže med 60. in 80. letom starosti.

Vir: Pixabay

Omejimo uživanje soli

Nevarnostni dejavniki za pojav raka želodca so: uživanje močno začinjene hrane, dimljenega in slanega mesa, kajenje ter okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Predvsem vnos natrija v telo je tisto, kar sami lahko nadziramo. Čeprav je nujno potreben za vzdrževanje normalnih celičnih funkcij v človeškem telesu, ga večina ljudi zaužije bistveno preveč. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se priporoča, da na dan ne zaužijemo več kot 5 gramov soli – to je manj kot čajna žlička soli, vendar pa prebivalci Slovenije dnevno zaužijemo povprečno več kot dvakrat toliko – kar 11,8 gramov. Večine soli, ki jo zaužijemo, namreč ne prejmemo iz dodane soli, ampak v jedeh, ki jo že vsebujejo same po sebi. To so predelana živila, kot so kruh, sir, salame, klobase, omake itd.

Z malo manj soli – več zdravja.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08