Mar nam je

Ljudje smo izjemna bitja, ker nam je mar za drugega.  

Mar nam je, ko vidimo stisko in nemoč drugega.  

To opazim, ko moja mama nečesa ne zmore in rabi pomoč, običajno malo pojamra in oče priskoči na pomoč. Ko moj mož opazi, da sem jezna ali žalostna, me želi pomiriti ali potolažiti. Prav tako otroka. Če dobro pogledam okrog sebe, imam ljudi, ki jim je mar zame. Včasih so to popolni neznanci, ki mi priskočijo na pomoč ali samo voščijo dober dan in izvabijo nasmeh na obraz.  

Mar je učiteljem, ko vidijo, da učenec ne napreduje v znanju in ima negativne ocene. V želji, da bi napredoval, kličejo starše, da bi mu pomagali pri učenju, učenca vabijo k dopolnilnemu pouku in na govorilne ure. Na različne načine ga poskušajo pripraviti k učenju in se počutijo nemočni, če jim to ne uspe. Ob tem ugotavljajo, kaj deluje in kaj ne. In danes marsikaj ne deluje več. 

Mar je staršem, ko se pritožujejo učitelju, da je dal pretežek test ali nepravično ocenjeval. V takem pogovoru lahko slišim skrbnega starša, ki je v stiski, ko ne zna pomagati otroku. Zato je prišel na pogovor k učitelju, čeprav s pritožbo. 

Mar je tudi otroku, ko staršem ne pove resnice, npr. da je v šoli dobil nezadostno oceno. Pred leti mi je učenec rekel: »Učiteljica, ampak majhne laži so v življenju potrebne.« Pa ga vprašam, kako to misli – »majhne laži«. Povedal je, da staršem ne pove, ko dobi slabo oceno, temveč šele, ko jo popravi. Ker če je nezadostna, oči reče: »Prinesi pas.« 

Mar je tudi temu staršu, ki si za otroka želi, da bi bil uspešen. Način, ki ga pri tem uporablja, je zanj najboljši, kar jih pozna. Posledic za otroka se verjetno še ne zaveda. Lahko ga obtožim nasilja. Enako lahko starša, ki ravna popolnoma nasprotno kot omenjeni oče, obtožim permisivnosti. A se raje vprašam, kakšen zgled sem z obtoževanjem, opravljanjem, jamranjem – zagotovo ne zgled povezanosti in sodelovanja. Ker pa od mladih pričakujem in si želim povezanosti in sodelovanja, raje izberem dejanje, ki jim bo zgled. Če nisem, se učim odpuščati si, se opravičiti in prevzeti odgovornost. 

Prijateljica mi je nekoč rekla: »Mateja, opravljanje je onesnaževanje. Onesnaževanje ljudi in odnosov med njimi.« Danes se bolj kot kadarkoli zavedam posledic opravljanja zame in za odnose, ki jih imam z ljudmi. 

Pred vsakim dejanjem in vedenjem imam izbiro. Izbiro, da si ustvarjam družbo, v kateri želim živeti. 

Pred vsakim dejanjem in vedenjem imam izbiro. Izbiro, da si ustvarjam družbo, v kateri želim živeti. 

(D165, 60)