Med varovalke bi morali vključiti tudi navajanje porekla pri izdelkih trgovskih znamk

Evropska uredba, ki določa podrobna pravila za navajanje države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine živila, bi morala veljati tudi za registrirane blagovne znamke – tako so prepričani v Zadružni zvezi Slovenije. V nasprotnem primeru se namreč pri potrošniku lahko ustvarja lažno prepričanje, da gre za EU ali slovensko poreklo. Ne gre le za varovalko, gre za pravico potrošnikov do informirane izbire. »Z ali brez Mercosurja, je naša kmetijsko-prehranska veriga, ki temelji na slovenski surovini, v krizi,« so še opozorili in poudarili, da je treba okrepiti slovensko kmetijsko pridelavo in družinske kmetije, ki v pretežnem delu zagotavljajo dolgoročno prehransko suverenost in varnost naše države.

Kot smo poročali, so evropski poslanci v sredo za določeno obdobje preložili odločanje glede sporazuma o partnerstvu med EU in Mercosurjem ter začasnega trgovinskega sporazuma. Varovalke, ki jih je EU vključila v izvajanje sporazuma so potrebne, vendar ostaja vprašanje, ali so zadostne ter ali bodo pravočasne in učinkovite. »Ko se negativna spirala pritiskov na trge okrepi, jo je težko ustaviti,« so opozorili v Zadružni zvezi Slovenije in dodali, da je to spiralo težko ustaviti s prepoznimi naknadnimi ukrepi in s kratkoročnimi finančnimi injekcijami. Poslanci so zagotovili kratek čas, da se na sporazum Mercosur pogleda z distance, na podlagi podatkov in možnih posledic. »Ni pa več veliko časa, da okrepimo slovensko kmetijstvo in živilsko predelovalno dejavnost, ki temelji na slovenski surovini. To v pretežni meri zagotavljajo družinske kmetije,« so opomnili.

Na slovenskem trgu gre trenutno za majhne količine svežega in zamrznjenega govejega mesa po poreklu iz držav Mercosur; v obdobju od 2022 do oktobra 2025 je šlo za 642 ton pretežno govejega mesa brez kosti, kar za navedeno obdobje predstavlja manj kot 5 odstotkov uvoza te kategorije mesa v Slovenijo ali 1–2 odstotka vsega slovenskega uvoza govejega mesa. V skupnem uvozu govejega mesa v EU znaša delež mesa iz držav Mercosurja med 50 in 60 odstotki. Sliši se malo in nakazuje na majhen vpliv na slovensko kmetijsko-prehransko verigo. Ampak, kolikšne so te količine v mesnih izdelkih na trgu EU in v Sloveniji danes in s kakšno stopnjo se bodo povečevale v prihodnje – z ali brez sporazuma iz držav Mercosur, drugih tretjih držav ali skupnega trga EU?

Trgovskim in blagovnim znamkam ni treba navajati porekla osnovne sestavine živila

Po navedbah zadružne zveze porekla osnovne surovine, kadar se živilski izdelek prodaja pod registriranimi blagovnimi znamkami – vključno z blagovnimi znamkami trgovin – ni potrebno navajati. Tudi če se pri potrošniku ustvarja lažno prepričanje, da gre za EU poreklo oz. slovensko poreklo. »Vendar, z ali brez Mercosurja, je naša kmetijsko-prehranska veriga, t.j. veriga, ki temelji na slovenski surovini, v krizi in bo tudi v bolj samooskrbnih sektorjih (mleko, goveje meso, vino ...) sledila negativni spirali, ki se je v zadnjih dveh desetletjih zgodila v sektorju prašičjega mesa,« so opozorili ter pojasnili, da kmetje in predelovalna dejavnost, ki temelji na slovenski osnovni surovini, potrebujejo dolgoročno strategijo – kje smo, kam želimo priti in kako bomo tja prišli v naslednjih vsaj 30 letih.

Potrebujejo tudi usmerjeno kmetijsko-gospodarsko-obrambno politiko, za okrepitev strateških členov verige tudi v času kriz – tu se moramo najprej vprašati, kdo so strateški členi in ne zgolj slepo slediti določbam EU zakonodaje brez, da bi jih preslikali v dejansko stanje v Sloveniji. Poleg tega kmetje potrebujejo še stabilno in transparentno poslovno okolje.

»Ohraniti in okrepiti je treba slovensko kmetijsko pridelavo in družinske kmetije, ki v pretežnem delu zagotavljajo dolgoročno prehransko suverenost in varnost naše države. Okrepiti je treba živilsko-predelovalno dejavnost, ki temelji na slovenski surovini. Takoj je treba pristopiti k vzpostavljanju državnega centralnega informacijskega sistema, ki bo zagotavljal spremljanje masnih tokov osnovnih surovin po poreklu in zaznaval odmike v realnem času – zgraditi moramo digitalno resnico o poreklu hrane. Potrošnik ima pravico vedeti, kaj oz. iz kje izbira. Država in deležniki pa imamo dolžnost, da potrošnikovo pravico podkrepimo s podatki in kontrolo v realnem času,« je izpostavil predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič. 

Zadružna zveza Slovenije je tako podala pobudo, s katero je Slovenija lahko začetek gibanja na ravni EU. »Naj pa bo prvi korak slovenskih politikov in uradnikov v Bruslju, da zahtevajo, da se izvedbena uredba EU 2018/775, ki določa podrobna pravila za navajanje države porekla ali kraja izvora osnovne sestavine živila, začne izvajati tudi za registrirane blagovne znamke. Uredba se je začela izvajati 1. aprila 2020 – blagovne in trgovske znamke so iz izvajanja izvzete,« so opozorili in poudarili, da ta korak ni samo dodatna varovalka za aktualni sporazum, ampak tudi pravica potrošnikov za informirano izbiro.