MMC RTV: Clinton Foundation - ko se dobrodelnost sprevrže v etično sporne posle

Čeprav potencialno bombo proti Clintonovi napoveduje WikiLeaks, že sedaj obstaja množica grehov, ki jih je Hillary Clinton moč očitati, predvsem v povezavi s Clinton Foundation.

Glede dobrodelne organizacije, ki jo družno vodijo Bill, Hillary in Chelsea Clinton v zadnjih  letih na dan prihaja vse več vprašanj in očitkov glede donatorjev. Pri tem ne gre le za spornost nekaterih "dobrodelnežev", med katerimi najdemo tudi države, ki veljajo za hude kršiteljice človekovih pravic, ampak tudi za to, kaj so določeni donatorji dobili od Clintonove v zameno oz. kaj si od nje obetajo, če postane predsednica.

Pred dnevi je AP razkril, da je več kot polovica posameznikov, ki so se srečali s sekretarko Clintonovo, pa niso del vlade, tako ali drugače donirala v njeno fundacijo. Skupno je teh 85 donatorjev z zasebnimi interesi v fundacijo Clintonovih prispevalo okoli 156 milijonov dolarjev. Mnogi so sedaj financirali tudi njeno predsedniško kampanjo.

Ob tem je treba poudariti, da gre pri tem zgolj za e-pošto, ki jo je tabor Clintonove dejansko posredoval FBI-ju, medtem ko je bilo kar 30.000 e-pisem še pred predajo izbrisanih z njenega strežnika, ker jih je njena ekipa (odvetnikov) označila, da so popolnoma "zasebne narave", za preostala pa naj bi Clintonovi  preprosto zaupali, da je bilo vse to opravljeno popolnoma transparentno, piše Washington Post.

Trump povsem legitimno našteje "10 resnic o fundaciji Clintonovih", pri čemer navaja  mainstream ameriške medije, ki so pisali o spornosti fundacije, pri tem pa namiguje na Hillaryjin t. i. "pay for play" ("plačaj in igraj") pristop do vladanja. Volivci pa Clintonovo označujejo za najmanj zaupanja vredno predsedniško kandidatko v novejši zgodovini.

"Redko, če sploh kdaj, je potencialni vrhovni poveljnik ZDA tako tesno povezan z organizacijo, ki sprejema finančno podporo tujih vlad", piše WP. 10 do 25 milijonov od Norveške in prav toliko od Savdske Arabije, med 5 in 10 milijoni so prispevali Avstralija, Irska, Kuvajt, Nizozemska, Katar, Brunej, Oman, Združeni arabski emirati in Velika Britanija.

Fundacija bo nedvomno pod drobnogledom, tudi če Clintonova postane predsednica in ne bo več imela luksuza nekoga, ki bi medije ves čas odvračal od nje same in njenih madežev, sta za rtvslo.si zapisala Kaja Sajovic in Andrej Čebokli.