Moja alternativa noči čarovnic
Na delovnih mestih in po domovih, kjer je religija ateizem, Bog pa prepovedan, jutrišnji praznik imenujejo dan mrtvih. To je bojda nekakšna sekularna različica vseh svetih. A razlika je bistvena. V prvem primeru gre za poveličevanje in praznovanje smrti, pri drugem življenja. Ta pomembna razlika se vleče tudi na mnogo drugih področjih.
Mnogi, ki praznujejo dan mrtvih, praznujejo tudi noč čarovnic. A tudi mnogi, ki praznujejo vse svete, praznujejo noč čarovnic. Pogosto niti ne vedo, kaj in zakaj praznujejo. Ta praznik šemljenja, zla, čarovništva, klicanja duhov in prekletstev, slavi hudiča. Hudiča pa se v družbi slavi vse bolj zagreto in vse pogosteje.
Ljudje izrezujejo buče, se preoblačijo v čarovnice, zombije, mumije, duhove, vampirje, hudiče ipd., Slovenci za noč čarovnic organiziramo parade, delavnice, festivale, plese, kongrese, zabave, tržnice, predstave, zacoprani so gradovi, začaran živalski vrt … po številu dogodkov na nek praznik noč čarovnic verjetno prekaša le še novo leto.
Ko sem o noči čarovnic nekoč spregovorila z birmanci, so mi znali o črni, sivi in beli magiji povedati mnogo več kot na primer o svojih krstnih zavetnikih. Od takrat mi je po različnih izkušnjah postalo jasno, da premalo govorimo o zlu, hudiču, škodljivosti magije, njenih učinkih in posledicah. Je pa zato zatekanje ljudi k njim vse bolj pogosto.
A slavljenje hudiča je mnogo bolj družbeno sprejemljivo kot slavljenje Boga. Dogodke za noč čarovnic organizirajo javno financirani javni zavodi in organizacije, pa tudi vrtci in šole, denar zanje gre v mnogih primerih iz proračuna. Pa v vsem bistvu praznika ne gre za kaj dobrega in koristnega, kar bi bilo v javnem interesu. In še posebej zato, ker vse te nesmiselne in škodljive čarovniške prireditve tudi financiram, sem se jim dolžna tudi javno upreti.
In seveda ponuditi alternativo. Predstavljajte si, da bi toliko prireditev kot jih imamo za slavljenje zla in smrti, imeli za slavljenje življenja. Da bi javni zavodi organizirali festivale družin, kongrese življenja, delavnice naravnega načrtovanja družine in družbo spodbujali k sprejemanju otrok in skrbi za sočloveka, namesto k splavu in evtanaziji. Da bi država podprla organizacije, ki si prizadevajo za kulturo življenja, namesto, da podpira te, ki posredno slavijo smrt. Zakaj ne zmoremo tako življenjsko odprte in svobodne družbe, da bi šel moj proračunski del v ta namen?
Si predstavljate, da bi se ljudje zbrali na molitvi za nerojene, namesto k učenju čaranja ali da bi si namesto grozljivk ogledali kakšno družinsko komedijo in s tem namesto strahu hranili veselje? Da bi sosedo razveselili z bučno pito ali marmelado, namesto, da buča izrezljana zgnije na vašem balkonu, potem, ko dočaka noč čarovnic? Da bi dan reformacije, ki je, če ste morda spregledali, prav tako na koledarju danes, dosegel tudi ljudi, ne le poučevanja o prvi knjigi in odpustkih …
Jaz si vse to prav lahko predstavljam. Le družbo bi morali spraviti nekam na raven civiliziranosti. V vsaki normalni bi namreč morala obstajati tudi javno financirana podpora Dobremu, ki bi imelo vso svobodo konkurirati Zlu. A moč zla je ravno v zatiranju svobode.
Nesmiselno, a vse bolj prazno-vano
Mnogi, ki praznujejo dan mrtvih, praznujejo tudi noč čarovnic. A tudi mnogi, ki praznujejo vse svete, praznujejo noč čarovnic. Pogosto niti ne vedo, kaj in zakaj praznujejo. Ta praznik šemljenja, zla, čarovništva, klicanja duhov in prekletstev, slavi hudiča. Hudiča pa se v družbi slavi vse bolj zagreto in vse pogosteje.
Ljudje izrezujejo buče, se preoblačijo v čarovnice, zombije, mumije, duhove, vampirje, hudiče ipd., Slovenci za noč čarovnic organiziramo parade, delavnice, festivale, plese, kongrese, zabave, tržnice, predstave, zacoprani so gradovi, začaran živalski vrt … po številu dogodkov na nek praznik noč čarovnic verjetno prekaša le še novo leto.
Ko sem o noči čarovnic nekoč spregovorila z birmanci, so mi znali o črni, sivi in beli magiji povedati mnogo več kot na primer o svojih krstnih zavetnikih.
Kdaj ste privolili v financiranje čarovniških praznovanj?
Ko sem o noči čarovnic nekoč spregovorila z birmanci, so mi znali o črni, sivi in beli magiji povedati mnogo več kot na primer o svojih krstnih zavetnikih. Od takrat mi je po različnih izkušnjah postalo jasno, da premalo govorimo o zlu, hudiču, škodljivosti magije, njenih učinkih in posledicah. Je pa zato zatekanje ljudi k njim vse bolj pogosto.
A slavljenje hudiča je mnogo bolj družbeno sprejemljivo kot slavljenje Boga. Dogodke za noč čarovnic organizirajo javno financirani javni zavodi in organizacije, pa tudi vrtci in šole, denar zanje gre v mnogih primerih iz proračuna. Pa v vsem bistvu praznika ne gre za kaj dobrega in koristnega, kar bi bilo v javnem interesu. In še posebej zato, ker vse te nesmiselne in škodljive čarovniške prireditve tudi financiram, sem se jim dolžna tudi javno upreti.
Slavljenje smrti : slavljenju življenja
In seveda ponuditi alternativo. Predstavljajte si, da bi toliko prireditev kot jih imamo za slavljenje zla in smrti, imeli za slavljenje življenja. Da bi javni zavodi organizirali festivale družin, kongrese življenja, delavnice naravnega načrtovanja družine in družbo spodbujali k sprejemanju otrok in skrbi za sočloveka, namesto k splavu in evtanaziji. Da bi država podprla organizacije, ki si prizadevajo za kulturo življenja, namesto, da podpira te, ki posredno slavijo smrt. Zakaj ne zmoremo tako življenjsko odprte in svobodne družbe, da bi šel moj proračunski del v ta namen?
Si predstavljate, da bi se ljudje zbrali na molitvi za nerojene, namesto k učenju čaranja ali da bi si namesto grozljivk ogledali kakšno družinsko komedijo in s tem namesto strahu hranili veselje? Da bi sosedo razveselili z bučno pito ali marmelado, namesto, da buča izrezljana zgnije na vašem balkonu, potem, ko dočaka noč čarovnic? Da bi dan reformacije, ki je, če ste morda spregledali, prav tako na koledarju danes, dosegel tudi ljudi, ne le poučevanja o prvi knjigi in odpustkih …
Jaz si vse to prav lahko predstavljam. Le družbo bi morali spraviti nekam na raven civiliziranosti. V vsaki normalni bi namreč morala obstajati tudi javno financirana podpora Dobremu, ki bi imelo vso svobodo konkurirati Zlu. A moč zla je ravno v zatiranju svobode.
Zadnje objave
Nekdanji ukrajinski tožilec obtožuje Draga Kosa korupcije
16. 4. 2026 ob 12:06
Sveta Bernardka Lurška – vidkinja
16. 4. 2026 ob 7:00
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Španija v vrtincu novih migracij
15. 4. 2026 ob 19:00
Prozorna povolilna servilnost osrednjih medijev
15. 4. 2026 ob 16:57
Ekskluzivno za naročnike
Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej
16. 4. 2026 ob 6:00
Nov predsednik DZ: bitka dobljena, vojna še ne
15. 4. 2026 ob 9:00
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
APR
16
Predavanje: »Varni na spletu«
19:00 - 20:30
APR
16
Adi Smolar
19:00 - 21:00
APR
17
Tečaj za zaročence
17:00 - 13:30
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
6 komentarjev
hortenzija
Mene spreleti srh ob pogledu na mlade družine, oblečene v pajke, mumije,čarovnice...dojenček, oblečen v pajka, z mamico, ki ima obraz porisan in asociira na razpadajoče truplo je srhljiva. Ljudje se ne zavedajo, da s takimi "praznovanji" v svoje domove, odnose kličejo zlo.
sokol
Kristjani se lahko upremo. Danes ob 22h je na Kureščku organizirano slavljenje - od 22h dalje. To bi lahko organizirali po župnijah. Na način, ki bi bil privlačen mladim. S petjem slavilnih pesmi in druženjem...
Lahko pa danes molimo, da bi posamezniki, ki se bodo danes zapletli v kakšno okultno zadevo, bili obvarovani, ali pa,d a bi jim bilo dano spoznati Božjo ljubezen!
NatalijaL
Halloween) je še en praznik, ki je prišel k nam iz zahoda. Kot otrok se ne spominjam, da bi kdajkoli praznovali ta praznik, nikoli se nismo imeli navade šemiti v čarovnice in škrate.
To pa se kot otrok spomnim, da so nam starejši govorili, da v tem času pridejo na svet duše pokojnih.
Ne odobravam raznih maškar, čarovnic, črnih krempljev in krvi, če pa izdolbeš eno bučo in daš vanjo svečo, pa se mi ne zdi kakšen poseben greh. Saj sveča je simbol večnega življenja, kajne? In v to kristjani verujemo.
AlojzZ
Gospa Natalija, mislim, da mnogi kristjani malo drugače verujemo, kot verujete vi. Ponekod na Celjskem imajo še danes navado, da v noči na verne duše na okna nastavijo kruh in vino. Tavajočim dušam želijo izkazati naklonjenost, jih okrepčati in jim pomagati, da najdejo pot v nebesa. Pogansko religiozno čutenje je bilo prepredeno s strahom pred nadnaravno navzočnostjo duhov. Krščanstvo pa je ravno tu dalo odgovor. Več kot odgovor. Prineslo je osvoboditev! Krščanske koordinate so jasne. Demoni so, ampak jih je premagal Kristus. Pekel se ne sprehaja po površju zemlje, kakor bi se mu hotelo. Človek naj se ne boji noči in »zakletih« krajev. Tudi noč je Kristusova in na vseh območjih je Bog navzoč. Duše rajnih so, ampak ne tavajo po čudnih krajih in ne hodijo strašit živih. Kdor je umrl v prijateljstvu z Bogom, je že pri Bogu ali neustavljivo in nepovratno na poti k Bogu. Ni duš, ki bi ušle božjemu nadzoru in se na grozo živih potikale v nekem vmesnem svetu. Zgoraj opisani običaj s kruhom in vinom je zato odveč. Klicanje duhov in vedeževanje s pomočjo duhov pa je laž in že s tem ugoden prostor za očeta laži – hudiča.
NatalijaL
Spoštovani gospod Alojz, vsak človek na tem svetu išče svoj košček sreče in najbrž tudi vsak človek išče vero in Boga na svoj način. Kaj se točno dogaja z dušami na oni strani pa najbrž točno ne ve nihče. Bomo izvedeli, ko bo prišel naš čas, ko se bomo znašli na "drugi strani".
AlojzZ
... oslepil njihove oči in zakrknil njihovo srce, da ne bi z očmi videli, da ne bi v srcu razumeli in se spreobrnili in da bi jih jaz ne ozdravil. (Jn 12, 40)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.