Nacionalna preverjanja znanja: slovenščina porazno, angleščina odlično
Na letošnjem nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) šestošolci ne pri slovenščini ne pri matematiki v povprečju niso dosegli 50 odstotkov točk, precej boljši so bili pri angleščini. Devetošolci prav tako pri slovenščini v povprečju niso dosegli 50 odstotkov točk, niti en devetošolec v celotni Sloveniji ni dobil vseh točk. Povsem drugače je bilo pri angleščini.
Šestošolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 45,5 odstotka, pri matematiki 49,7 odstotka in pri angleščini 63,5 odstotka točk. Devetošolci so v povprečju pri slovenščini dosegli 49,1 odstotka, pri matematiki 57,7 odstotka točk. Tretji predmet je za devetošolce po državi različen. Najboljše so se odrezali pri angleščini, kjer so v povprečju dobili 57,4 odstotka, najslabše pa pri geografiji, kjer so dosegli 42,5 odstotka točk.
Na RIC opozarjajo, da dosežkov med predmeti ne moremo primerjati in da tudi povprečen rezultat ne pove veliko, saj so ključni vsebine in znanje, ki stojijo za njim. Vendarle pa je razlika med dosežki šestošolcev pri slovenščini in angleščini ogromna. Dodali so, da NPZ ne more biti pretvorjen v oceno: »Dosežek na NPZ pokaže le del znanja, ki ga je mogoče preveriti pisno. Pri NPZ ni predpisanega deleža minimalnih standardov, ki naj bi ga preizkus vseboval, zato dosežka na NPZ ni mogoče pretvoriti v oceno. Interpretacije, da povprečje 50 odstotkov pomeni, da učenci znajo komaj za dve, so zgrešene in zavajajoče.«
Šestošolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 45,5 odstotka, pri matematiki 49,7 odstotka in pri angleščini 63,5 odstotka točk. Devetošolci so v povprečju pri slovenščini dosegli 49,1 odstotka, pri matematiki 57,7 odstotka točk. Tretji predmet je za devetošolce po državi različen. Najboljše so se odrezali pri angleščini, kjer so v povprečju dobili 57,4 odstotka, najslabše pa pri geografiji, kjer so dosegli 42,5 odstotka točk.
Na RIC opozarjajo, da dosežkov med predmeti ne moremo primerjati in da tudi povprečen rezultat ne pove veliko, saj so ključni vsebine in znanje, ki stojijo za njim. Vendarle pa je razlika med dosežki šestošolcev pri slovenščini in angleščini ogromna. Dodali so, da NPZ ne more biti pretvorjen v oceno: »Dosežek na NPZ pokaže le del znanja, ki ga je mogoče preveriti pisno. Pri NPZ ni predpisanega deleža minimalnih standardov, ki naj bi ga preizkus vseboval, zato dosežka na NPZ ni mogoče pretvoriti v oceno. Interpretacije, da povprečje 50 odstotkov pomeni, da učenci znajo komaj za dve, so zgrešene in zavajajoče.«
Povezani članki
Zadnje objave
Roman Safet iz Šiške: satirični odgovor na romsko problematiko
10. 11. 2026 ob 15:11
Janša o financerjih organizacij Nike Kovač: »Neustavno, nezakonito«
10. 11. 2026 ob 14:26
Odlogi šolanja ostajajo pogosti kljub manjšim generacijam prvošolcev
10. 11. 2026 ob 13:30
Na vlakih tudi letos med in jabolka
10. 11. 2026 ob 13:27
Transparent »Zadnja vlada Primorcev nima rada« sprožil ostre odzive vladnih politikov
10. 11. 2026 ob 12:27
2 komentarja
Kraševka
Če je Vojnovič dobil LITERARNO nagrado, za knjigo (tu je bila slovenščina PORAZNA) - "Čefurji raus", zakaj bi se potem učitelji matrali z gramatiko?
Tudi središče Ljubljane ne odseva slovenščine.
Da ne govorimo o petju pesmi na Radiju Slovenija, tu prednjačijo Angleške in Srbohrvaške. Torej so SLOVENSKE PESMI - drugo razredne.
Težko je biti v Sloveniji Slovenec!
Cesar je na Dunaju vzkliknil: "Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukrfoti"!
Ta vzklik sedaj velja tudi za Ljubljano in SLOVENSKO KULTURO, kajti glede na vladajoče, je ta v dekadenci.
Kraševka
Oprostite napaki: Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti"!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.