Nacionalna preverjanja znanja: slovenščina porazno, angleščina odlično
Na letošnjem nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) šestošolci ne pri slovenščini ne pri matematiki v povprečju niso dosegli 50 odstotkov točk, precej boljši so bili pri angleščini. Devetošolci prav tako pri slovenščini v povprečju niso dosegli 50 odstotkov točk, niti en devetošolec v celotni Sloveniji ni dobil vseh točk. Povsem drugače je bilo pri angleščini.
Šestošolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 45,5 odstotka, pri matematiki 49,7 odstotka in pri angleščini 63,5 odstotka točk. Devetošolci so v povprečju pri slovenščini dosegli 49,1 odstotka, pri matematiki 57,7 odstotka točk. Tretji predmet je za devetošolce po državi različen. Najboljše so se odrezali pri angleščini, kjer so v povprečju dobili 57,4 odstotka, najslabše pa pri geografiji, kjer so dosegli 42,5 odstotka točk.
Na RIC opozarjajo, da dosežkov med predmeti ne moremo primerjati in da tudi povprečen rezultat ne pove veliko, saj so ključni vsebine in znanje, ki stojijo za njim. Vendarle pa je razlika med dosežki šestošolcev pri slovenščini in angleščini ogromna. Dodali so, da NPZ ne more biti pretvorjen v oceno: »Dosežek na NPZ pokaže le del znanja, ki ga je mogoče preveriti pisno. Pri NPZ ni predpisanega deleža minimalnih standardov, ki naj bi ga preizkus vseboval, zato dosežka na NPZ ni mogoče pretvoriti v oceno. Interpretacije, da povprečje 50 odstotkov pomeni, da učenci znajo komaj za dve, so zgrešene in zavajajoče.«
Šestošolci so pri slovenščini v povprečju dosegli 45,5 odstotka, pri matematiki 49,7 odstotka in pri angleščini 63,5 odstotka točk. Devetošolci so v povprečju pri slovenščini dosegli 49,1 odstotka, pri matematiki 57,7 odstotka točk. Tretji predmet je za devetošolce po državi različen. Najboljše so se odrezali pri angleščini, kjer so v povprečju dobili 57,4 odstotka, najslabše pa pri geografiji, kjer so dosegli 42,5 odstotka točk.
Na RIC opozarjajo, da dosežkov med predmeti ne moremo primerjati in da tudi povprečen rezultat ne pove veliko, saj so ključni vsebine in znanje, ki stojijo za njim. Vendarle pa je razlika med dosežki šestošolcev pri slovenščini in angleščini ogromna. Dodali so, da NPZ ne more biti pretvorjen v oceno: »Dosežek na NPZ pokaže le del znanja, ki ga je mogoče preveriti pisno. Pri NPZ ni predpisanega deleža minimalnih standardov, ki naj bi ga preizkus vseboval, zato dosežka na NPZ ni mogoče pretvoriti v oceno. Interpretacije, da povprečje 50 odstotkov pomeni, da učenci znajo komaj za dve, so zgrešene in zavajajoče.«
Povezani članki
Zadnje objave
Perko: »Zloba, ki izvira iz Makarovičeve, mora imeti globoko podstat«
4. 7. 2026 ob 6:10
Poletna vročica
4. 7. 2026 ob 6:00
Pogreb nekdanjega ajatole Hameneja v Teheranu
3. 7. 2026 ob 20:52
Kopalni red za vse enak: tudi za burkinije, spodnjice in bombažne majice
3. 7. 2026 ob 17:45
Glavni razlog za ustavitev razpisa je izjemno slabo stanje na ministrstvu
3. 7. 2026 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Poletna vročica
4. 7. 2026 ob 6:00
Kolaboracija in propaganda 21: Interludij 2 – boj med dobrim in zlim
3. 7. 2026 ob 10:00
Prihajajoči dogodki
JUL
04
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Kraševka
Če je Vojnovič dobil LITERARNO nagrado, za knjigo (tu je bila slovenščina PORAZNA) - "Čefurji raus", zakaj bi se potem učitelji matrali z gramatiko?
Tudi središče Ljubljane ne odseva slovenščine.
Da ne govorimo o petju pesmi na Radiju Slovenija, tu prednjačijo Angleške in Srbohrvaške. Torej so SLOVENSKE PESMI - drugo razredne.
Težko je biti v Sloveniji Slovenec!
Cesar je na Dunaju vzkliknil: "Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukrfoti"!
Ta vzklik sedaj velja tudi za Ljubljano in SLOVENSKO KULTURO, kajti glede na vladajoče, je ta v dekadenci.
Kraševka
Oprostite napaki: Kaj bo, kaj bo, če se Brdavs ne ukroti"!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.