Lekcije iz Nemčije: evropska industrija se bo kmalu soočala s še večjim birokratskim bremenom

Številna nemška mala in srednja nemška  podjetja pravijo, da se borijo s pokrivanjem stroškov in birokratskega bremena zakona o dobavnih verigah, ki je začel veljati januarja 2023, in dodajajo, da to škodi njihovi globalni konkurenčnosti.

Njihove izkušnje nakazujejo, s čim se lahko kmalu soočijo industrije po vsej Evropski uniji, potem ko je Evropski parlament prejšnji teden sprejel Direktivo o skrbnosti podjetij za trajnostni razvoj (CSDDD), ki bo od večjih podjetij, ki delujejo v bloku, zahtevala, da preverijo, ali njihove dobavne verige uporabljajo prisilno delo oziroma povzročajo okoljske posledice ter ustrezno ukrepajo.

Podporniki pravijo, da bo zakonodaja spodbujala odgovorno vedenje podjetij ter upoštevala človekove pravice in okoljske vidike v njihovem delovanju. Nekateri tudi poudarjajo, da bo zakon podprl podjetja, saj vlagatelji in potrošniki zahtevajo več trajnosti. Toda nekatera nemška podjetja z globalnimi dobavnimi verigami in dolgimi seznami vhodnih materialov pravijo, da je težko pridobiti točne informacije, vprašanja, kot so pravice delavcev, pa urejajo tuji zakoni zunaj njihovega nadzora.

Medtem ko strahovi pred deindustrializacijo naraščajo, nemški proizvajalci pravijo, da zakon o dobavnih verigah dodatno slabi položaj evropske industrije. Nekatera manjša nemška podjetja pravijo, da jih zakon prizadene posredno, ker se večja podjetja zanašajo na njih, da izpolnijo zahteve glede poročanja.