Prihajajo spremembe na področju osnovnošolske zakonodaje
Vlada je sprejela novelo zakona o osnovni šoli. Ta prinaša spremembe na področjih nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, uvajanja tujih jezikov in pravic učencev s posebnimi potrebami.
Novela zakona med drugim sprošča možnost, da bi se rezultate nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) uporabljalo kot eno izmed meril v primeru omejitve vpisa v srednjo šolo. Predlog prinaša NPZ tudi v 3. razredu.
Spreminja koncept razširjenega programa, to je podaljšano bivanje, neobvezni izbirni predmeti, … Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno. Ti predmeti se ne bi ocenjevali, šole pa bi to lahko izvajala pred, med in po pouku.
V besedilu predloga zakona je tudi uvedba prvega tujega jezika v 1. razredu osnovne šole in uvedba drugega tujega jezika v zadnjem triletju.
Prav tako so na ministrstvu poostrili pravila glede šolanja na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bodo morali opravljati izpite iz vseh predmetov. Starši bodo morali šolanje na domu napovedati do sredine avgusta in ne več do konca avgusta. Pravica do izobraževanja na domu se bo lahko omejila.
2 komentarja
Jože Kurinčič
Bravo, šolska oblast! Končno je prodrla zdrava kmečka pamet, da se rezultate pri NPZ-jih upošteva kot merilo uspešnosti. "Mala matura" mora imeti za učence kako posledico, če hočemo, da se bodo nanjo bolje pripravljali in jo opravljali bolj resno. Kdo pa bo delal, če ne bo prejel nobenega plačila?!
Upam, da bodo sedaj tudi rezultate poskusne mature v gimnazijah dovolili oceniti. Tako bodo imeli dijaki in profesorji eno preverjanje znanja manj in kako uro več časa za učenje.
Andrej Muren
Ključni "kiks" v osnovnem šolstvu je bil narejen že pred desetletji. Takrat so uvedli butasto prakso, da se v osnovni šoli ne sme ponavljati razreda, češ da je osnovna šola obvezna (?). Sledil je velik naval slabih učencev na bolj zahtevne srednje šole, posledično in logično je tam upadel nivo poučevanja. Posledica posledice je bil zelo povečan naval na univerzitetni študij, kjer se je zgodba z nižjim nivojem poučevanja ponovila. Veliko slabih dijakov pa je šlo na "luftarske" fakultete, med katerimi prednjači FDV. Te fakultete proizvajajo tisoče težko zaposljivih diplomirancev, ki ne znajo nič konkretnega, razen gofljati, delati pa seveda ne in ravno ti so v prvih vrstah, ko je treba početi neumnosti in delati zgago. Primer: kolesariat pred dvema letoma.
Državi medtem primanjkuje rokodelcev, kakršni so nekoč postali tisti, ki niso bili za šolo. Pri nas še vedno velja mentaliteta, da kdor je šolan, mu ni treba fizično delati, četudi je brezposeln. Levi režim takšno miselnost samo podpira, kajti omenjeni luftarji so njegovi najbolj zvesti pristaši. Potrebne rokodelce pa mora država uvažati iz Bosne, Kosova, kmalu tudi iz Arabije in Afrike.
To je naredila napačna ureditev osnovnošolskega pouka. Ne verjamem, da bodo sedaj kaj izboljšali, kvečjemu pokvarili še tisto, kar deluje. Učenje tujega jezika že v prvem razredu že spada sem. Naj se učenci najprej naučijo dobro brati in pisati, potem bodo sledili tuji jeziki. Tudi do drugega jezika v osnovni šoli sem skeptičen, saj večina učencev ob koncu osnovne šole niti slovenščine ne obvlada dobro, ali vsaj slabše kot smo jo mi v njihovih letih. Kje je šele drugi tuji jezik!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.