Slovenija na prvem mestu v EU po gospodarski škodi zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov

Uredništvo

Vir: Twitter @Slovenskavojska
POSLUŠAJ ČLANEK

Ekstremni vremenski dogodki, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši, so v zadnjih dobrih 40 letih Sloveniji povzročili za 3.452 evrov gospodarske škode na prebivalca. S to številko se naša država uvršča na prvo mesto v Evropski uniji, pred drugouvrščenim Luksemburgom pa ima nekaj več kot 750 evrov prednosti. 

Podatki Evropske agencije za okolje (EEA) o ceni na prebivalca, ki jo plačujemo zaradi vremenskih katastrof, ne vključujejo škode, ki so jo povzročile avgustovske poplave in poletna neurja.

Za Slovenijo so na lestvici EEA še Luksemburg z 2.700 evri gospodarske škode na prebivalca, Švica z 2.542 evri na prebivalca in Nemčija z 2.065 evri. Ostale države beležijo zneske pod 2.000 evrov. Skupno so v zadnjih 42 letih ekstremni vremenski dogodki največ škode povzročili Nemčiji (167 milijard evrov), Franciji (120 milijard evrov) in Italiji (111 milijard evrov). Sloveniji so vremenske nevšečnosti skupno v tem obdobju povzročile za slabih 7 milijard evrov gospodarske škode.

Po podatkih EEA so glavnino 650 milijard evrov gospodarske škode v EU povzročile poplave, ki so krive za skoraj 43 odstotkov škode. Meteorološke nevarnosti, kamor štejemo nevihte, udare strel, točo in plazove, so povzročile okoli 29 odstotkov izgub, vročinski valovi približno 20 odstotkov, okoli 8 odstotkov pa suše, gozdni požari in pozebe.

Evropo so največ stali prav nedavni dogodki in, sicer poplave leta 2021 v Nemčiji in Belgiji (44 milijard evrov) ter suša in druge posledice vročega poletja 2022 (40 milijard evrov). 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike