V Novi Sloveniji bodo vložili zahtevo za posvetovalni referendum, če ne bodo upoštevana dopolnila glede Zakona o uresničevanju pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ
V državnem zboru bodo prihodnji teden obravnavali predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ. V Novi Sloveniji menijo, da je zakon ustavno sporen, zato so vložili nekaj dopolnil. Če dopolnila ne bodo sprejeta, sledi posvetovalni referendum.
Kot je povedal poslanec te stranke, Aleksander Reberšek, so si v NSi ves čas prizadevali za boljšo integracijo tujcev, čemur predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ ne sledi. Sicer Nova Slovenija ni edina, ki zakonu nasprotuje. Tudi Zakonodajno-pravna služba je pred kratkim zapisala, da slovenska ustava zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti. Za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti v Sloveniji pa v ustavi ni podlage.
V NSi so nad predlogom zakona zgroženi, menijo pa tudi, da je predlog v nasprotju z interesi Slovenije in njenih državljanov. Predlog med drugim tudi predvideva, da bo moralo ministrstvo za šolstvo za otroke pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v osnovnih in srednjih šolah omogočati brezplačno učenje njihovega maternega jezika in kulture. Po besedah Reberška je sedaj velik problem, da učenci v osnovnih in srednjih šolah ne znajo slovenskega jezika, državi pa bi moralo biti v interesu, da otrokom pri tem pomaga.
V Novi Sloveniji so na predlog zakona vložili več dopolnil. Z njimi med drugim predlagajo črtanje vseh členov zakona, ki niso skladni z ustavo, ministrstvo za šolstvo pa zavezujejo k izvedbi tečajev za učence in dijake, katerih materni jezik ni slovenščina. Predlagajo, da ministrstvo za notranje zadeve organizira dodatne tečaje učenja slovenščine in spoznavanja slovenske kulture za odrasle.
3 komentarjev
Igor Ferluga
Podpiram ta referendum, če tega drugače ustaviti ni možno. Pri čemer priseljenci seveda imajo vso pravico do združevanja, npr v kulturna društva, kjer lahko gojijo njim ljube tradicije, vzgajajo svoje otroke v njih, tudi v učenju maternega jezika in lahko računajo na materialne in druge podpore lokalnih in državnih skupnosti. Ampak ne tako kot je v zakonu predlagano. Tu je Slovenija in ne Jugoslavija!
baubau
Ker je predlog zakona ustavno sporen, bi moralo reagirati ustavno sodišče pa tudi vsa demokratična pozicija in opozicija.
Andrej Muren
Zakaj bi morali balkanski narodi iz nekdanje SFRJ imeti v Sloveniji neke posebne pravice? Po tej logiki bi jih morali imeti vsi narodi, ki živijo v Sloveniji. To ni samo protiustavno, ampak tudi skregano z zdravo pametjo. Ali imajo Slovenci v Bosni in v Srbiji kakšne posebne pravice ali varstvo? Niti približno ne! Ali imajo Slovenci v kakšni tretji državi posebne pravice? Tudi ne! Še manjšinske pravice jim v Italiji in Avstriji niso v celoti zagotovljene.
V ozadju takšnih predlogov se skriva želja levakov po ustanovitvi množice manjšin v Sloveniji, ki bi imele posebne pravice kot Madžari in Italijani in dodatne poslance, ki bi bili seveda levičarji. Na tak način si naša levica skuša zagotoviti inštitucionalno parlamentarno večino v Sloveniji, volitve bi bile potem sploh odveč, saj ne bi mogle spremeniti ničesar.
Potem pa bi samo še ukinili samostojno Slovenijo in jo pridružili Rusiji ali vsaj Srbiji. Ali hočemo to?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.