Narte Velikonja: zaradi pokončne drže umorjen velikan slovenske kulture

Vir: Wikipedija

Septembrska sv. maša v okviru projekta Vseposvojitev bo posvečena molitvi za beatifikacijo Narteja Velikonje, slovenskega pisatelja, kritika, urednika, kulturnega delavca in zavednega katoličana. Na prvi petek v mesecu bo pri frančiškanih na Tromostovju maševal upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres.

Bogoslužje bo polepšal župnijski pevski zbor župnije Ljubljana - Moste pod vodstvom Mije Kregar. Svetniška kandidata bo kot vse doslej s poezijo predstavil Gregor Čušin.

Vir: Vseposvojitev

Razmišljal o duhovništvu, pristal v pravu

Narte Velikonja, krščen kot Leonard Velikonja, se je kot prvi od desetih otrok rodil 8. junija 1891 na Dolu pri Otlici (današnja Predmeja). Odraščal je v globoko verni katoliški družini, kar se je odražalo tudi v njegovem življenju in delu. Po končani osnovni šoli je obiskoval pripravljalni razred in gimnazijo v Gorici ter se tam spoznal s književniki, kot so Andrej Budal, Josip Lovrenčič in France Bevk.

Sprva je razmišljal o duhovniškem poklicu, a se je nazadnje odločil za študij prava na Dunaju, kjer je diplomiral leta 1918. Med prvo svetovno vojno je deloval kot prefekt v Alojzijevišču v Gorici in pozneje v Marijanišču v Ljubljani, na Dunaju pa je deloval kot prevajalec na vojaškem ministrstvu, beremo v spletnem biografskem leksikonu Obrazi slovenskih pokrajin.

Trinajst otrok

Po vrnitvi v domovino je deloval kot organizator različnih akcij za pospeševanje turizma, spisal je tudi učbenik Serviranje. Obenem je bil aktiven v mnogih katoliških prosvetnih in kulturnih organizacijah, vodil je dijaške literarne krožke in bil urednik več revij. Maja 1920 se je poročil z Ivano Jeglič, nečakinjo ljubljanskega škofa Jegliča, s katero se jima je med letoma 1921 in 1936 rodilo kar 13 otrok, od katerih so trije kmalu po rojstvu umrli.

Leta 1933 je zbolel in ostal hrom na desni polovici telesa. Kljub temu je neumorno pisal ter objavljal v različnih časopisih in revijah, da bi preživel družino. Knjige so se slabo prodajale. Težko je našel založnike, zato jih je nekaj izdal kar v samozaložbi, otroci pa so jih prodajali od vrat do vrat.

Vir: Wikipedija

Umor in izbris iz javnega spomina

Narte Velikonja je imel odklonilen odnos do komunizma. Na Radiu Ljubljana je imel več predavanj, v katerih je OF in partizanstvo opredeljeval kot državljansko vojno. Prav tako se ni držal kulturnega molka, saj so njegove knjige izhajale tudi med drugo svetovno vojno. V zadnjih letih vojne so se nekateri njegovi otroci izselili, sam pa je ostal s preostalim delom družine.

Takoj po končani vojni, maja 1945, so ga aretirali, 23. in 24. junija pa so mu sodili pred vojaškim sodiščem. Obsodili so ga na smrt in ga dan pozneje ustrelili v Ljubljani na Rudniku. Njegove knjige so prepovedali, njegovo ime pa so skušali izbrisati iz javnega spomina. Zanimivo je, da je zaradi pomanjkanja strokovnega čtiva njegov učbenik Serviranje ostal na seznamu šolskih učbenikov. A oblasti so v vseh izvodih, ki so jih dosegle, njegovo ime izbrisale.

Obsodilna sodba razveljavljena

Po smrti so njegovo delo ohranjali v slovenski izseljenski skupnosti, predvsem v Argentini. Tam sta njegov sin Jože Velikonja in pisatelj Tine Debeljak izdala zbirki Ljudje in Zanke. Njegova književna dediščina obsega 14 samostojnih proznih del, štiri dramska dela in okoli 60 pesmi. V Literarnem atlasu Ljubljane med pomembnejšimi izpostavljajo novelistično zbirko Otroci, povesti Besede in Višarska polena, novelo Zanka ter dve zbirki 3x88 anekdot in 888/3 anekdot.

Vrhovno sodišče RS je leta 2015 izdalo odločbo, s katero je obsodilno sodbo revolucionarnega sodišča odpravilo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike