Naši viri: šempeterskim kirurgom bodo, šokirani nad Golobovo vojno napovedjo, sledili tudi drugi – dr. Erik Brecelj: radi bi izsiljevali s »podjemnimi superpogodbami«

Po tem, ko je v petek zjutraj pet šempeterskih kirurgov dalo odpoved brez obrazložitve, kar je presenetilo tako direktorja tamkajšnje splošne bolnišnice kot tudi slovensko javnost, prihajajo na dan informacije o načrtovanem množičnem uporu zdravniške stroke proti napovedani spremembi zakonodaje na področju zdravstva, ki jo je ob obisku Murske Sobote pred dnevi napovedal predsednik vlade Robert Golob. Po naših informacijah so bili namreč zlasti nad premierjevo retoriko zdravniki šokirani in je bila samo kaplja čez rob v času, ko zdravniška stavka ne pojenja in vlada svoje proti zdravnikom uperjene retorike več kot očitno ne namerava omiliti. Naši viri pravijo, da se v prihodnjih tednih obeta množičen eksodus zaposlenih v javnem zdravstvu med zasebnike – po vzoru radiologov, ki so to storili že lani –, česar javno zdravstvo po mnenju poznavalcev ne more preživeti. Vseeno nekateri vztrajajo, da na izsiljevanje zasebnikov ne gre pristajati. Med drugim je pet šempetrskih kolegov ostro kritiziral tudi dr. Erik Brecelj z ljubljanske onkologije, sicer javnosti poznan tudi kot šef premierjevega strateškega sveta za zdravstvo.

»Dovolj je, zdravniki bodo svojo energijo posvečali javnemu zdravstvu, ne pa zasebnikom.« Takšen naslov se je bohotil na naslovnici spletnega portala Siol pod kontrolo Svobode, kamor je bil kmalu po nastopu vlade Roberta Goloba za odgovornega urednika instaliran Mihael Šušteršič. Golob je v Murski Soboti namreč medijem zaupal, da so izhodišča novega zakona poslana v koalicijsko usklajevanje in da zadevajo predvsem razmejitve med javnim in zasebnim. »In ta zakon bo poskrbel za krepitev javnega zdravstva in za to, da bo mešanja in prepletanja med javnim in zasebnim v prihodnje bistveno manj.« Dodal je, da bo zakon zdravstvo uredil tako, da bodo zaposleni v javnem zdravstvu svojo energijo in čas primarno posvečali delu v javnem zdravstvenem sistemu. »Na tem področju bodo nadure seveda dovoljene, medtem ko bo delo preko ur v zasebnih institucijah bistveno bolj oteženo, najverjetneje celo prepovedano.«

Spremembe »v imenu pacientov«

Po naših informacijah so Golobov govor pred pomurskimi mediji zdravniki vzeli kot nastopaškega in malodane bahaškega in kot napoved končnega obračuna s stroko, ki v javnem zdravstvu dela nadure, za katere ne dobi ustreznega plačila (ali pa sploh ni plačana), zaradi česar se v svojem prostem času številni odločajo za dopolnilno dejavnost med zasebniki, kjer zaslužijo toliko več, da se vsaj nekoliko približajo plačam, ki jih imajo njihovi kolegi na zahodu.

Ministrica Valentina Prevolnik Rupel sicer pravi, da je cilj sprememb zakona, ki je bil sprejet ob osamosvojitvi leta 1991, okrepiti javno zdravstvo. Spremembe se med drugim po naših informacijah dotikajo pogojev za pridobitev soglasja, ureditve koncesij, možnosti izmenjavanja kadra med javnimi zavodi in omejitev dela izven javnega sektorja. Vse to v imenu pacientov. Tako bodo zdravniki delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti lahko opravljali le, če pri vseh zdravstvenih storitvah, ki jih opravljajo, niso presežene najdaljše dopustne čakalne dobe in je realiziran program ZZZS.

Po vzoru radiologov

Dva dneva po »vojni napovedi« zdravniškim dvoživkam, s katerimi vlada bije boj že ves mandat, tudi s pomočjo osrednjih medijev (najbolj neposreden je bil sicer tednik Mladina), pa je počilo. V šempetrski bolnišnici, kjer je imel tamkajšnji direktor Dimitrij Klančič v petek dopoldne kopico sestankov in ga ni bilo v njegovi pisarni, je dobil na delovno mizo skupinsko odpoved kar petih kirurgov, ki so bili v splošni bolnišnici v Novi Gorici zaposleni več kot desetletje. Gre za odpoved treh strokovnjakov s travmatološkega oddelka in dveh z abdominalnega oddelka, dveh tudi z vodstvenimi pooblastili, zaradi česar je to za bolnišnico, kraj in celotno regijo hud udarec. »Bolnišnica je imela slavnostni dogodek, ki smo ga lepo izpeljali – in ti podpisi so vse, kar vem,« nam je povedal Dimitrij Klančič, ki pravi, da bodo v naslednjih dneh potekali intenzivni pogovori s kolegi, da izve, če se lahko karkoli spremeni. »Ne poznam njihovih razlogov, ekipa kirurgov mi bo svetovala, kaj storiti, je pa to resna zadeva, saj gre za pisne odpovedi. Kdorkoli doslej je našo bolnišnico zapustil, me je vnaprej obvestil in navedel svoje razloge za odhod in tudi kam gre,« razlaga Klančič in priznava, da se mu še nikoli v njegovem mandatu, položaj direktorja je kot zdravnik nastopil leta 2021, ni zgodilo kaj podobnega.

»Vsak nepričakovan odhod zdravnika je stresna situacija ali nekaj neugodnega za organizacijo in proces v bolnišnici. Seveda pa bodo odhodi posegli v obstoječe procese, zato se bomo morali z obstoječo vodstveno ekipo usesti in v prihodnjih dneh doreči, kam in kako naprej,« priznava Dimitrij Klančič, ki pa zagotavlja, da bo za paciente »poskrbljeno tako, da bo prav«. Obvestil naj bi vodstva sosednjih bolnišnic, tudi Univerzitetnega kliničnega centra, ki naj bi v prihodnjih tednih oz. mesecih s svojimi kadri priskočili na pomoč.

A po naših zanesljivih informacijah se vodstva bolnišnic, ne samo šempetrske, tresejo pred poletjem, saj se ugiba o množičnih odhodih, ki so jih že lani sprožili radiologi, ki so se preselili med zasebnike. Delo je namreč precej bolje plačano in ker so javne zavode zapustili kolektivno, jih z nadomestnimi kadri do danes niso uspeli v celoti nadomestiti s premestitvami, prihodi iz tujine in novimi specializanti. Zato radiologi kot samostojni podjetniki še vedno sodelujejo z javnimi bolnišnicami, a so kot zunanji izvajalci zdaj za državo in zdravstvene zavarovalnice bistveno dražji. V primeru vladne »vojne z zasebniki« tudi številni drugi specialisti, ki med zasebniki ohranjajo koncesije, vidijo edini način ohranitve dostojnega plačila za opravljeno delo.

Izrabili Hipokratovo ime?

Obrnili smo se tudi na znamenitega abdominalnega kirurga Erika Breclja, doma iz sosednje Ajdovščine, ki pa je že vrsto let zaposlen na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Na dogajanje v »domačih koncih« gleda z veliko mero kritičnosti. »To je za bolnišnico seveda zelo neprijetno, velik šok, ampak vse skupaj je bilo planirano, sočasno so obvestili novinarje,« o usklajeni akciji petih kirurgov govori Brecelj, ki je trenutno tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo, posvetovalnega telesa predsednika vlade Roberta Goloba. »Težko bo organizirati službo v tej bolnišnici, ni pa to nobeno presenečenje, saj imajo štirje od petih že zdaj svoj zasebni zavod, ki se imenuje Hipokrat. Ne vem, če bi se Hipokrat strinjal s tem, da je samoplačniški zavod poimenovan po njem,« je brez dlake na jeziku Brecelj. »To so naredili pred poletjem, ko bodo težave z organizacijo dežurne službe, kar se je v tej bolnišnici že zgodilo.« Brecelj razkriva, da potem bolnišnico izsiljujejo s podjemnimi pogodbami, kar da je stalna praksa.

Situacija po Brecljevih besedah odpira temo, ki so jo dosedanje vlade ena za drugo ignorirale, in sicer nagrajevanje zdravstvenih kadrov, ki delajo več in bolj kvalitetno. »Mi smo v zdravstvu po zaslugi Fidesa obsojeni na socialistično uravnilovko, radiš – ne radiš, pare stižu,« dodaja Brecelj in predlaga, da bi se nagradilo vse, ki delajo več, vključno s čistilkami. Zato upa, da bo vlada začela sprejemati ukrepe, ki bodo stimulirali tiste, ki delajo več. S tem v Sloveniji po njegovih besedah zamujamo že desetletja. Brecelj pravi, da so koncesionarji del zdravstvenega sistema, vlado pa podpira pri nameri urediti sistem na način, da ne bo vsak »delal, kar hoče«. Ob tem poziva direktorje zdravstvenih zavodov, naj v prihodnjih tednih, če se napovedi o množičnem eksodusu kirurgov med zasebnike uresničijo, ne podležejo pritiskom in s temi istimi ljudmi podpisujejo »podjemnih superpogodb«, saj bi to pomenilo zlom javnega zdravstva. »Samo predstavljajte si, da bi v UKC Ljubljana cela transplantacijska ekipa dala odpoved in zahtevala težke podjemne pogodbe.«

Stimulirati in obstati v javnem zdravstvu

In kaj dela njegov strateški svet za zdravstvo? Brecelj pravi, da o tem, kaj naj predlagajo ministrstvu za zdravje v dani situaciji, še »debatirajo«, sicer pa meni, da tudi napovedana novela zakona o zdravstveni dejavnosti nima končne podobe. Bodo pa šli njihovi predlogi v smeri oblikovanja jasnih pravil in stimuliranja zaposlenih na način, da bi si želeli ostati v javnem zdravstvu. Na naše vprašanje, na kakšen način bi se tega lotili, pa razkriva, da je ena od možnosti ocenjevanje kvalitete dela »timov«, obsega dela, pa ocenjevanja anket zadovoljstva pacientov po vzoru iz tujine. »Rezultati, v katerih ustanovah so pacienti bolj zadovoljni in v katerih manj, obstajajo že zdaj, a ostajajo v predalih. Tistim, ki dosegajo nadpovprečne številke, bi morali dvigniti odstotke pri plači,« pravi Brecelj.

Drugi problem pa naj bi bil po ugotovitvah strateškega sveta za zdravje financiranje, kjer se bo treba zgledovati po tujini. Brecelj pravi, da čeprav osebno nima nič proti zasebnikom, morajo biti pravila enaka za vse. »Smetano si bomo morali razdeliti vsi, tisti, ki lahko izbirajo storitve, ki jih opravljajo, kot tudi tisti, ki tega ne morejo. Denimo sekundarne in terciarne imajo kirurge, ki ne morejo izbirati. Dražji bolniki seveda za ustanovo niso profitabilni.« Posledično naj ne bi bilo denarja, da bi dotične ustanove lahko nagrajevale svoje zaposlene. Zasebniki to lahko počnejo in zato jim ostane več dobička. To ni pravično do zaposlenih v javnem sektorju, kjer je storitev dovolj, a zanje niso plačani, zato tudi zdravniške sestre odhajajo, še opisuje situacijo Brecelj. »O tem se bo treba odprto pogovoriti in nehati manipulirati s številkami. Med drugim podatki Statističnega urada kažejo, da nas je v javnem zdravstvu še vedno dovolj, število zaposlenih se je celo rahlo povečalo.«

Grob je vse globlji

Vseeno bo na rezultate medijske vojne, ki jo je proti zdravnikom sprožila vlada Roberta Goloba, treba še nekoliko počakati. Na Domovini smo že poročali, da je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel pred časom najela zunanjo piarovsko agencijo »Propiar«, ki jo uči medijskega nastopanja, besednih dvobojev z nasprotno pogajalsko stranjo – Fidesom, zlasti pa promocijo nove zdravstvene zakonodaje. Strokovnjak za politično komuniciranje Sebastjan Jeretič je prepričan, da so odnosi na relaciji vlada – zdravniki popolnoma uničeni. »Namesto, da bi se soočali z očitki, prekrški, prekršenimi dogovori, ki so jih sami podpisali, so se odločili za napad na zdravnike, blatenje, poskus streti stavko s pomočjo javnega mnenja, ki ga je vlada na začetku uspela vzpostaviti. Zdravniki so slabo komunicirali in dovolili vladi, da je dobila izhodiščno prednost v javnem mnenju, ampak zdaj javnost ugotavlja, da se vlada ne ukvarja z reševanjem težav, temveč je edini namen uničenje ugleda zdravnikov,« razlaga Jeretič, ki je izjemno kritičen do zadnjih izjav predsednika vlade, ki da bodo več kot očitno imele resne posledice.

»Mi smo že navajeni predsednika vlade, ki kar sam zase pravi, da on nekaj butne iz sebe, drugi to resno vzamejo, on pa gre že naprej. To je težko že v medosebnih odnosih, za politično oblast tako komunicirati pa je to popolnoma nemogoče,« je slikovit nekdanji svetovalec v kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja. Jeretič meni, da gre zdaj le še za kaprice premierja, ker so se mu zdravniki uprli in da pojma javno zdravstvo sploh ne razume, da je namreč veliko širše. »Znotraj javnega zdravstva imamo državne ustanove in zasebne koncesionarje. To je najbolj skrajno leva vlada, ki smo jo kadarkoli imeli in te razmejitve preprosto ne razume.« Dodaja, da je preživetje vsakega sistema odvisno od ljudi, ki v njem delujejo, in da je Slovenija, tudi za tuje zdravnike, postala popolnoma nezanimiva. Pomiritev vojne z zdravniki pa je po Jeretičevem mnenju zdaj odvisna le še od ozke skupine ljudi okrog premierja, ki jo ta še posluša – če ji ne bo uspelo Goloba »orazumiti«, bo postal grobar slovenskega javnega zdravstva.