Naslednji teden bodo obravnavali medijski zakon in ga po vsej verjetnosti tudi sprejeli

Tretja obravnava Zakona o medijih (ZMed) se je že večkrat zamaknila, kot razlog so koalicijske stranke navedle, da želijo opraviti še dodaten premislek o pripombah. Slišati je bilo sicer govorice, da so s tretjo obravnavo v resnici oklevali zaradi grožnje morebitnega naknadnega zakonodajnega referenduma. Po napovedi bodo tretjo obravnavo opravili na izredni seji prihodnji teden – pričakuje se, da bo zakon sprejet.

»Koalicijski poslanci prihodnji teden na izredni seji parlamenta nameravajo na hitro potrditi še nov medijski zakon, s katerim bodo omogočili razdelitev še kakšnih deset milijonov evrov medijem v lasti levih tajkunov, hkrati pa bodo omejili svobodo govora in tiska, da bi zmanjšali spodbujanje nasilja in sovraštva v državi in finančno udarili po kritikih vladajočih, češ da širijo sovražnost,« so te dni pisali v Spletnem časopisu. Pojasnili so, da bodo lahko ukrepali z visokimi globami, ki jih bodo izrekali vladni inšpektorji, pa tudi s cenzorskimi posegi, ki jih bodo mediji morali upoštevati pri lastnih objavah – še posebej pa pri odzivih bralcev, ker jih bodo sicer doletele visoke globe. »Z novim zakonom bodo poredne medije tudi izključili iz sistema državnih sofinanciranj, ki je temelj delovanja večine medijev. To, da delijo le svojim, sicer počnejo že zdaj,« je zapisal Peter Jančič.

Predlog novega Zakona o medijih je bil sicer v javno razpravo poslan že decembra leta 2023. Nato je bil zakon nekaj mesecev v medresorskem usklajevanju, vlada pa ga je sprejela in poslala v državni zbor na silvestrovo 2024. Na spletni strani Državnega zbora je razvidno, da je bilo na predlog zakona mnogo pripomb, tudi predlogov amandmajev. »Zaradi priprave ustreznih amandmajev, katerih vsebina zahteva dodatna usklajevąnja in iskanje za vse najbolj sprejemljivih rešitev, predlagamo, da se ta točka dnevnega reda umakne s 17. seje odbora ter se obravnava predloga zakona opravi na eni od naslednjih sej odbora,« so poslanske skupine koalicijskih strank marca letos zapisale v Predlogu za umik točke, ki bi jo morali obravnavati v matičnem odboru za kulturo. Slednji je zakon obravnaval v začetku aprila, dopolnili so ga z več kot 50 amandmaji.

Koalicija je nato maja zakon umaknila še iz zadnje obravnave – ponovno zaradi premisleka in usklajevanj. Obravnava se je tako zamaknila še za nekaj mesecev, koalicija pa je v teh dneh zahtevala izredno sejo Državnega zbora, na kateri bi opravili tretjo obravnavo. »Če se bodo odločili za zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, se pač bodo,« je bilo po poročanju Dela slišati iz vrst koalicije. Glede na to, da se bo v ponedeljek začelo zbiranje podpisov za novelo zakona o RTV Slovenija, ki bi odpravila plačevanje RTV-prispevka, se lahko zgodi, da bo vlada pohitela tudi s predlogom svoje novele zakona o RTV.

Regulacija medijev

»Ob prebiranju predloga se ne morem znebiti vtisa, da nas vrača v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, v čase, ko je politika nadzirala vse v povezavi z mediji, ko je lahko tožilec po ukazu partije sredi tiska zaustavil izdajo Mladine,« je nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek medijski zakon komentirala v začetku letošnjega leta in dodala, da predlog še najbolj spominja na medijsko regulacijo, kot jo pozna Vučičeva Srbija. Poudarila je, da se v celoti strinja s pomisleki, ki so jih takrat o novem medijskem zakonu podali priznani medijski strokovnjaki in ustvarjalci, kot so dr. Marko Milosavljević, dr. Dejan Verčič in Miran Lesjak. »Najbolj neprijetno pa me je presenetila predlagana ureditev oziroma kaznovanje t. i. sovražnega govora v medijih,« je poudarila in spomnila, da je sovražni govor že opredeljen v kazenskem zakoniku. Opozorila je, da je v predlaganem zakonu sovražni govor nenadoma postal »težji prekršek« v pristojnosti medijskega inšpektorja, kar verjetno pomeni tudi to, da bo medijski inšpektor zdaj »lovil« novinarje in urednike iz medijev nasprotnega političnega tabora, ki bodo sovražno pisali na primer o gejih, migrantih, nevladnikih, pa tudi o politiki trenutne vlade.

Dr. Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji, je zakon o medijih označil kot zakon, ki ne poseže v realnosti 21. stoletja. Ocenil je, da je zakon slab, nepotreben in, če bo potrjen, tudi škodljiv.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pred časom dejala, da predlog prvič prinaša nujno finančno podporo medijem, ki se spoprijemajo z izzivi digitalizacije in vse večjimi pritiski na neodvisno novinarstvo. Predlog tako po njenih besedah prvič predvideva sodobno državno pomoč za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijsko koncentracijo. Predlog prav tako določa označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, ter prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva.

Glede očitkov, da želijo pod krinko prepovedi sovražnega govora z zakonom utišati kritike in zatreti svobodno javno razpravo, so na Ministrstvu za kulturo komentirali, da 53. člen zakona o medijih prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Vendar pa po besedah ministrstva ta prepoved ne omejuje kritične javne razprave in ne posega v uveljavljene visoke standarde varovanja svobode izražanja.